Geslo - Prispevki uporabnika [sl]

Zala Dobovšek

2011-06-26T19:37:55Z

Zala: /* Povezave */

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od leta 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]. Vpisana je na interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje - smer "Medijski študiji" (FDV, FF).

== Dramaturgije ==
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]

<br>

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek Radio Študent Ljubljana]

[http://www.delo.si Delo]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Zala Dobovšek

2011-06-26T19:37:37Z

Zala: /* Dramaturgije */

Zala Dobovšek

2011-06-26T19:37:10Z

Zala: /* Življenjepis */

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od leta 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]. Vpisana je na interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje - smer "Medijski študiji" (FDV, FF).

== Dramaturgije ==
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]
* 2006 David Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'', r. [[Jernej Kobal]], produkcija [[AGRFT]]

<br>

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek Radio Študent Ljubljana]

[http://www.delo.si Delo]

[http://www.drama.si Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Zala Dobovšek

2011-01-10T22:22:42Z

Zala:

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od leta 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]. Vpisana je na interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje - smer "Medijski študiji" (FDV, FF). Kot strokovna sodelavka je zaposlena v [[SNG Drama Ljubljana]].

== Dramaturgije ==
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]
* 2006 David Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'', r. [[Jernej Kobal]], produkcija [[AGRFT]]

<br>

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek Radio Študent Ljubljana]

[http://www.delo.si Delo]

[http://www.drama.si Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Zala Dobovšek

2011-01-10T22:16:42Z

Zala: /* Dramaturgije */

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od leta 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]. Vpisana je na interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje - smer "Medijski študiji" (FDV, FF).

== Dramaturgije ==
*2010 Tom Dalton Bidwell ''Družba na poti'', r. [[Alen Jelen]], [[MGL]] in [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališče]]
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]
* 2006 David Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'', r. [[Jernej Kobal]], produkcija [[AGRFT]]

<br>

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si Radio Študent Ljubljana]

[http://www.delo.si Delo]

[http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9035&l=0 eKumba AGRFT]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Zala Dobovšek

2010-10-21T14:50:49Z

Zala:

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od leta 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]]. Vpisana je na interdisciplinarni doktorski študij Humanistika in družboslovje - smer "Medijski študiji" (FDV, FF).

== Dramaturgije ==
*2010 J. & W. Grimm ''Sneguljčica'', r. [[Marek Bečka]], [[Mini teater]]
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]
* 2006 David Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'', r. [[Jernej Kobal]], produkcija [[AGRFT]]

<br>

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si Radio Študent Ljubljana]

[http://www.delo.si Delo]

[http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9035&l=0 eKumba AGRFT]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Zala Dobovšek

2010-05-09T13:36:25Z

Zala:

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Od leta 2008 je članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]].

== Dramaturgije ==
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]
* 2006 David Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'', r. [[Jernej Kobal]], produkcija [[AGRFT]]

<br>

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si Radio Študent Ljubljana]

[http://www.sigledal.org SiGledal]

[http://www.delo.si Delo]

[http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9035&l=0 eKumba AGRFT]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Flota

2010-04-13T21:48:11Z

Zala:

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Sodobni ples|Café Teater]]
[[Kategorija:Gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]

<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

<div style="float: right;">[[Image:beyondF.jpg|150px|LOGO Beyond Front@, oblikovanje: Boris Balant]]</div>
==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev.

Flota, zavod, Murska Sobota je bil ustanovljen leta 2001, z namenom povezati vrhunsko ustvarjalnost in izobraževanje mladih talentov s področja sodobnega plesa. V tem času je v produkciji zavoda nastala vrsta odmevnih in priznanih plesnih produkcij. Produkcijsko vodstvo zavoda sestavljajo ustvarjalci in organizatorji, ki so svoje izkušnje pridobivali v kulturnih inštitucijah kot je Cankarjev dom Ljubljana in pri realizaciji vrste »neodvisnih« projektov.

Zavod Flota beleži tudi bogato mednarodno sodelovanje, saj so do sedaj njegove produkcije gostovale v naslednjih državah: Litvi, Rusiji, Poljski, Švedski, Franciji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Egiptu, Nemčiji in Avstriji.

Zavod Flota je v letih svojega delovanja postal ena vidnejših in najaktivnejših produkcijskih hiš na področju uprizoritvenih umetnosti v Sloveniji, ki ob redni produkciji avtorskih projektov [[Matjaž Farič|Matjaža Fariča]] vzgaja in spodbuja tudi ustvarjalnost mladih koreografov in plesalcev. V okviru programa Nova sila generacije mladih koreografov ustvarjajo svoje projekte. Zavod Flota za ustvarjanje zagotovi produkcijsko-organizacijsko podporo, po želji pa tudi umetniško mentorstvo.

Od leta 2004 se zavod še bolj aktivno vključuje na mednarodnem področju tudi s sodelovanjem in organizacijo mednarodnih festivalov - organizacija in produkcija predstav v okviru panevropske platforme SEAS – festival SEAS Box Live v Ljubljani leta 2004, vključno s produkcijo predstave M. Fariča Bari ter SEAS festival v Kopru leta 2005.

Od leta 2006 konec avgusta v Murski Soboti poteka pod umetniškim vodstvom Matjaža Fariča mednarodni festival Front@ sodobnega plesa. Festival iz leta v leto pridobiva na odmevnosti tako pri publiki kot tudi v strokovnih krogih. Leta 2008 festival nadgradijo z vzpostavitvijo mednarodne mreže plesnih ustvarjalcev in producentov Beyond Front@. Preko mreže se domet in aktivnosti festivala širijo na širše področje srednje Evrope, Mursko Soboto pa postavlja kot presečišče ustvarjanja v sodobnem plesu v srednji Evropi ter festival Front@ vzpostavlja kot referenčni dogodek.

*Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
*Projektni vodja: Ksenija Kaučič

==Projekti==
===Festival Front@ sodobnega plesa===
Idejno poslanstvo festivala [[Fronta sodobnega plesa]] je, poleg pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope, predvsem ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na večjem področju sodobnega plesa v Evropi in aktivno spodbujati, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severnovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Festival si prizadeva ustvariti program, ki bi zagotavljal odskočno desko za nadaljnja teoretična razmišljanja ter s tem omogočal kratke preglede sodobnih trendov in razvoja v sodobnem plesu; namenil pa bi jim tistim, ki se s plesom ukvarjajo neposredno (koreografom, plesalcem), teoretikom (producentom, kritikom, teoretikom) in občinstvu (iz vseh štirih sosednjih držav).

* [http://www.flota.si/fronta/fronta.html www.flota.si - Front@]

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije bo Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope in dogodek bo nedvomno spodbudil nadaljnji razvoj v regiji. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] bo, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti. Dolgoročni cilj je, da festival Fronta sodobnega plesa - kot osrednji dogodek v okviru mrežnega projekta Dance Explorations Beyond Front@ - postane ena od ključnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Plesni Teater Ljubljana (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta so: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se bo ustvaril tudi mehanizem, ki bo vzpodbudil nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se bo usmerjal tako v proces kot v produkcijo in bo vzpostavljal niz dogodkov, ki bodo raziskovali gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov bodo plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije in koprodukcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar
*2008 ''Tiho telo'', kor. Snježana Premuš
*2008 ''3NITI'', kor. Milan Tomášik
*2007 ''KORE WA TADA NO SEN DESU'', kor. Martina Dobaj Eder
*2006 ''Veliko življenje je nekaj drugega'', kor. Ana Štefanec in Anais Romeo
*2006 ''Sama'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''ZAKAJBIMEKDOUSTAVIL'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''NEMOTELONEMEPESMI'', kor. Matjaž Farič
*2005 ''Ring'', kor. Tina Dobaj Eder
*2005 Raymond Cousse ''Otročarije'', r. [[Dejan Pevčević]]
*2004 ''Dilema'', kor. Matevž Česen
*2004 ''Bari'', kor. [[Matjaž Farič]]
*2003 ''Krog v telesu – kvadrat v glavi'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''Govori mi svoje telo'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''3.oLo'', kor. Matjaž Farič
*2001 ''Pohujšanje'', kor. Matjaž Farič
*2000 ''10 stopinj pod 0'', kor. Matjaž Farič
*1999 ''Terminal'', kor. [[Matjaž Farič]]

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255 begin_of_the_skype_highlighting 01 5302 255 end_of_the_skype_highlighting begin_of_the_skype_highlighting 01 5302 255 end_of_the_skype_highlighting, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
[http://www.flota.si/ www.flota.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]

Flota

2010-04-13T21:46:21Z

Zala: /* Predstavitev */

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Sodobni ples|Café Teater]]
[[Kategorija:Gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Nevladne organizacije|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]

<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

<div style="float: right;">[[Image:beyondF.jpg|150px|LOGO Beyond Front@, oblikovanje: Boris Balant]]</div>
==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev.

Flota, zavod, Murska Sobota je bil ustanovljen leta 2001, z namenom povezati vrhunsko ustvarjalnost in izobraževanje mladih talentov s področja sodobnega plesa. V tem času je v produkciji zavoda nastala vrsta odmevnih in priznanih plesnih produkcij. Produkcijsko vodstvo zavoda sestavljajo ustvarjalci in organizatorji, ki so svoje izkušnje pridobivali v kulturnih inštitucijah kot je Cankarjev dom Ljubljana in pri realizaciji vrste »neodvisnih« projektov.

Zavod Flota beleži tudi bogato mednarodno sodelovanje, saj so do sedaj njegove produkcije gostovale v naslednjih državah: Litvi, Rusiji, Poljski, Švedski, Franciji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, Egiptu, Nemčiji in Avstriji.

Zavod Flota je v letih svojega delovanja postal ena vidnejših in najaktivnejših produkcijskih hiš na področju uprizoritvenih umetnosti v Sloveniji, ki ob redni produkciji avtorskih projektov [[Matjaž Farič|Matjaža Fariča]] vzgaja in spodbuja tudi ustvarjalnost mladih koreografov in plesalcev. V okviru programa Nova sila generacije mladih koreografov ustvarjajo svoje projekte. Zavod Flota za ustvarjanje zagotovi produkcijsko-organizacijsko podporo, po želji pa tudi umetniško mentorstvo.

Od leta 2004 se zavod še bolj aktivno vključuje na mednarodnem področju tudi s sodelovanjem in organizacijo mednarodnih festivalov - organizacija in produkcija predstav v okviru panevropske platforme SEAS – festival SEAS Box Live v Ljubljani leta 2004, vključno s produkcijo predstave M. Fariča Bari ter SEAS festival v Kopru leta 2005.

Od leta 2006 konec avgusta v Murski Soboti poteka pod umetniškim vodstvom Matjaža Fariča mednarodni festival Front@ sodobnega plesa. Festival iz leta v leto pridobiva na odmevnosti tako pri publiki kot tudi v strokovnih krogih. Leta 2008 festival nadgradijo z vzpostavitvijo mednarodne mreže plesnih ustvarjalcev in producentov Beyond Front@. Preko mreže se domet in aktivnosti festivala širijo na širše področje srednje Evrope, Mursko Soboto pa postavlja kot presečišče ustvarjanja v sodobnem plesu v srednji Evropi ter festival Front@ vzpostavlja kot referenčni dogodek.

==O zavodu Flota==
*Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
*Ustanovitev: 1999

==Projekti==
===Festival Front@ sodobnega plesa===
Idejno poslanstvo festivala [[Fronta sodobnega plesa]] je, poleg pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope, predvsem ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na večjem področju sodobnega plesa v Evropi in aktivno spodbujati, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severnovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Festival si prizadeva ustvariti program, ki bi zagotavljal odskočno desko za nadaljnja teoretična razmišljanja ter s tem omogočal kratke preglede sodobnih trendov in razvoja v sodobnem plesu; namenil pa bi jim tistim, ki se s plesom ukvarjajo neposredno (koreografom, plesalcem), teoretikom (producentom, kritikom, teoretikom) in občinstvu (iz vseh štirih sosednjih držav).

* [http://www.flota.si/fronta/fronta.html www.flota.si - Front@]

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije bo Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope in dogodek bo nedvomno spodbudil nadaljnji razvoj v regiji. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] bo, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti. Dolgoročni cilj je, da festival Fronta sodobnega plesa - kot osrednji dogodek v okviru mrežnega projekta Dance Explorations Beyond Front@ - postane ena od ključnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Plesni Teater Ljubljana (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta so: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se bo ustvaril tudi mehanizem, ki bo vzpodbudil nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se bo usmerjal tako v proces kot v produkcijo in bo vzpostavljal niz dogodkov, ki bodo raziskovali gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov bodo plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije in koprodukcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar
*2008 ''Tiho telo'', kor. Snježana Premuš
*2008 ''3NITI'', kor. Milan Tomášik
*2007 ''KORE WA TADA NO SEN DESU'', kor. Martina Dobaj Eder
*2006 ''Veliko življenje je nekaj drugega'', kor. Ana Štefanec in Anais Romeo
*2006 ''Sama'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''ZAKAJBIMEKDOUSTAVIL'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''NEMOTELONEMEPESMI'', kor. Matjaž Farič
*2005 ''Ring'', kor. Tina Dobaj Eder
*2005 Raymond Cousse ''Otročarije'', r. [[Dejan Pevčević]]
*2004 ''Dilema'', kor. Matevž Česen
*2004 ''Bari'', kor. [[Matjaž Farič]]
*2003 ''Krog v telesu – kvadrat v glavi'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''Govori mi svoje telo'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''3.oLo'', kor. Matjaž Farič
*2001 ''Pohujšanje'', kor. Matjaž Farič
*2000 ''10 stopinj pod 0'', kor. Matjaž Farič
*1999 ''Terminal'', kor. [[Matjaž Farič]]

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
[http://www.flota.si/ www.flota.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]

Zala Dobovšek

2010-04-12T22:34:02Z

Zala:

<br>

== Življenjepis ==
(*1983) Leta 2009 je diplomirala iz dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]]. V študijskem letu 2008/2009 se je izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi (''Divadelní fakulta Akademie múzických umění v Praze'') na Katedri za alternativno in lutkovno gledališče. Od leta 2005 deluje v Redakciji za kulturo in humanistične vede [[Radio Študent Ljubljana|Radia Študent Ljubljana]] in od 2009 v kulturni redakciji časopisa '''Delo'''. Sodeluje z zavodom [[Novi Zato.]] in spletnim portalom '''SiGledal''', je produkcijska asistentka pri zavodu [[Flota]] ter od leta 2008 članica [[Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije|Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije]].

== Dramaturgije ==
* 2009 ''Zoo much'', r. [[Marek Bečka]], produkcija DAMU (Divadelní fakulta Akademie múzických umění), Praga
* 2008 Nigel Williams ''Razredni sovražnik'', r. [[Andrej Jus]], produkcija [[AGRFT]]
* 2007 [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. [[Jaka Andrej Vojevec]], diplomska predstava [[AGRFT]]
* 2006 (asistenca) Lukas Bärfuss ''Avtobus'', r. [[Samuel Schwarz]], [[Drama SNG Maribor]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič Hernandez|Barbara Pia Jenič]], [[Zavod Senzorium]]
* 2006 David Mamet ''Seksualna perverzija v Chicagu'', r. [[Jernej Kobal]], produkcija [[AGRFT]]

<br>

==Bibliografija==

* [http://www.radiostudent.si/user.php?op=userinfo&uname=Zala%20Dobov%9Aek Bibliografija na Radiu Študent]

* [http://www.veza.sigledal.org/novice/zala-dobov%C5%A1ek/stran/1 Članki na www.sigledal.org]

== Nagrade ==

* 2009 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za diplomsko delo ''POTOVANJA IDENTITET: Okolje javnega transporta kot prostor dramskega in filmskega dogajanja'', [[AGRFT]]
* 2006 '''Prešernova nagrada UL AGRFT''' za skupinski zbornik ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'', [[AGRFT]]

<br>

== Povezave ==

[http://www.radiostudent.si Radio Študent Ljubljana]

[http://www.sigledal.org SiGledal]

[http://www.delo.si Delo]

[http://kumba.agrft.uni-lj.si/ZAC/index.asp?OID=9035&l=0 eKumba AGRFT]

[http://www.agrft.uni-lj.si Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]

[[Category:Ustvarjalci]] [[Category:Dramaturgi]]

Matjaž Berger

2010-04-09T14:04:00Z

Zala:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Berger, Matjaž]]
[[Kategorija:Režiserji|Berger, Matjaž]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Berger, Matjaž]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Berger, Matjaž]]
==Življenjepis==
(*1964) Študiral je Dramaturgijo na [[AGRFT|AGRFT]] v Ljubljani, kjer je leta 1989 diplomiral z dipl. nalogo ''Epistemološki problemi Shakespearovega Hamleta'', 1990 pa prav tako na AGRFT v okviru študija Gledališke in radijske režije postavi diplomsko predstavo ''Recht'' (Brecht: ''Ukrep'') v [[Gledališče Glej|Gledališču Glej]]. Od leta 1998 je bil zaposlen v [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskem mladinskem gledališču]], v obdobju 2003-2006 pa je tudi prevzel tamkajšnjo funkcijo programskega direktorja.
Je eden glavnih pobudnikov za ustanovitev in konceptualno zasnovo novomeškega gledališča [[Anton Podbevšek Teater]] - APT. Leta 2006, ob ustanovitvi, postane ravnatelj tega gledališča.

==Režije==
*2010 Jorge Luis Borges ''Zgodovina večnosti'', projekt posvečen Claudu Lévi-Straussu
*2009 ''10 MINUT VZHODNO: Yves Klein poljublja Đurđico Bjedov'', [[En Knap Group]], Anton Podbevšek Teater, [[Opera in balet SNG Maribor]], Workshop Foundation in Zagrebački Plesni Ansambl
*2009 Henry James ''Portret neke gospe'', [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2008 Bertolt Brecht ''Me-ti / Knjiga obratov'', [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2007 Alain Badiou ''XX. stoletje'', [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2006 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2003 Friedrich Dürrenmatt ''Fiziki'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2002 Umberto Eco ''Ime rože'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2000 Sigmund Freud ''Die Traumdeutung'', koprodukcija [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]], Postojnske jame, turizem, d. d., in TV Slovenija,
*1999 William Shakespeare ''Glas (Rihard II., Henrik V., Rihard III.)'', [[SMG]]
*1997 ''Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*1996 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', skupni projekt [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]] in NUK
*1991 ''Brecht'', [[Eksperimentalno gledališče Glej]], Ljubljana

==Ostali projekti==
*2008 ''Neskončnost je večnost / Infinity is eternity'' v produkciji [[Anton Podbevšek Teater|Anton Podbevšek Teatra]], [[Cankarjev dom]], Ljubljana
*2004 ''Nebo ni mistika, ampak je prostor'', Novo mesto
*2004 ''Stopinje v puščavi Nejca Zaplotnika'', Fakulteta za šport, Ljubljana
*2001 ''Poslednji poljub Renéja Descartesa'', umetniška akcija, Zagreb
*2001 ''De te fabula narratur'', Odprtje novomeške knjižnice
*2001 ''Der Salzberg'', mikrodrama v okviru projekta 1991–2001: ''Deset let v Evropi''; Mittelfest, Čedad, Italija
*2001 ''Sejalec'', 10-letnica osamosvojitve Republike Slovenije, Ljubljana
*2000 ''Okoli prepovedane knjige'', umetniška akcija ob odprtju novogoriške knjižnice
*1999 ''Edvardu Rusjanu v slovo'', Solkan
*1998 ''Ave, triumphator!'', 100 let Leona Štuklja, Novo mesto
*1997 ''Rotacija kozmosa 100'', Ob stoletnici Mestne elektrarne ljubljanske
*1996 ''Kons 5'', 5-letnica osamosvojitve Republike Slovenije, Ljubljana,
*1995 ''Triumf'' (50 let zmage nad fašizmom), Ljubljana

==Scenografije==
*2009 Henry James ''Portret neke gospe'', r. Matjaž Berger, [[Anton Podbevšek Teater]] Novo mesto
*2003 Friedrich Dürrenmatt ''Fiziki'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]

==Dramaturgije==
*2010 Nana Milčinski / Siddharta ''Livingstonov poslednji poljub'', r. [[Nana Milčinski]], [[Anton Podbevšek Teater]]

==Priredbe==
*2002 ''Ime rože'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]

==Nagrade==
==Bibliografija==
==Zunanje povezave==
*[http://www.antonpodbevsekteater.si Anton Podbevšek Teater]

*[http://www.radiokrka.com/default.cfm?Jezik=Si&Kat=020201&Bes=34240&M=5&Y=2006 Audio zapis: Matjaž Berger od 1. junija na čelu Gledališča Novo mesto]
* [http://www.radiokrka.com/default.cfm?Jezik=Si&Kat=020201&Bes=32965&M=3&Y=2006 Audio zapis: Matjaž Berger o programu: " Ena od ključnih predpostavk novomeškega gledališča bi bila namreč tudi sobivanje z art kinom."]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Berger, Matjaž| ]]

Anton Podbevšek Teater

2010-04-09T14:02:19Z

Zala: /* Uprizoritve in projekti */

<div style="float: right">[[Slika:Logo_APT.jpg|vir: logo APT]]</div>

[[Kategorija:Organiziranost|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zvrsti|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Anton Podbvešek Teater]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zgodovina|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja |Anton Podbevšek Teater]]

;'''Ustanoviteljica'''<nowiki>:</nowiki> Mestna občina Novo mesto
;'''Prizorišča:''' ''Dvorana novomeške pomladi'';
;'''Število sedežev: 140'''

==Predstavitev==
'''Anton Podbevšek Teater''' je zasnovan kot institucija, ki za svoj programski koncept črpa iz več umetniških smeri. Scenska umetnost zaobjema poleg dramskega žanra še plesne, glasbene in otroško-mladinske predstave. Obenem se APT v veliki meri posveča tudi filmski kulturi, kjer med drugim obravnava in obuja kultne osebnosti in dogajanja v filmski zgodovini. V te namene služi '''Art Kino Krka'''. Pomembno panogo pa predstavlja tudi fotografija. Gledališče je skupaj z ustanovitvijo na novo oživelo nekdanjo novomeško galerijo, ki danes deluje kot '''Fotogalerija APT''' in razstavlja fotografska dela tako domačih kot tujih avtorjev.

'''Anton Podbevšek Teater''' je zaživel v prenovljenem objektu nekdanjega novomeškega Doma kulture. Notranja zasnova je delo novomeškega arhitekta Boruta Simiča. Prenovljena ''Dvorana novomeške pomladi'' je opremljena z izjemno sodobnimi tehničnimi pripomočki in ima 140 sedežev.

==Zgodovina==

Občinski svet mestne občine Novo mesto je spomladi leta 2005 dokončno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ''Gledališče Novo mesto''. Novembra 2006 je bilo s spremembo ustanovitvenega odloka ''Gledališče Novo mesto'' preimenovano v '''''Anton Podbevšek Teater'''''.

Prva uprizoritev najmlajšega poklicnega gledališča na Slovenskem je bila 21. 12. 2006, in sicer Brechtov ''Galileo Galile''i v režiji Matjaža Bergerja, v naslovni vlogi pa je nastopil [[Pavle Ravnohrib]].

Skupina '''IRWIN''' pa je bila prva, ki je otvorila Fotogalerijo APT z razstavo ''NSK straže''.

== Uprizoritve in projekti ==
*2010 Nana Milčinski / Siddharta ''Livingstonov poslednji poljub'', r. [[Nana Milčinski]]
*2010 Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Luis Althusser) ''HLAPCI / Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], koprodukcija s [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovim gledališčem Kranj]]
*2010 Jorge Luis Borges ''Zgodovina večnosti'', projekt posvečen Claudu Lévi-Straussu, r. [[Matjaž Berger]]
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]]
* 2009 Henry James ''Portret neke gospe'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 ''Levi terorizem'', koncept in koreografija [[Marko Mlačnik]]
* 2008 Beckett, Eluard, Sartre, Pavić ''Kadmopolis / Udaljeni pogled'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 Bertolt Brecht ''Me-ti / Knjiga obratov'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 William Shakespeare - Nana Milčinski ''Hamlet (60 minut)'', r. [[Nana Milčinski]]
* 2007 W. A. Mozart – [[Nebojša Pop Tasić]] ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', r. [[Jernej Lorenci]]
* 2007 Alain Badiou ''XX. stoletje'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 Sergej Prokofijev ''Peter in Volk'', r. [[Nana Milčinski]] in [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Kons BE 60'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Sun City'', avtor: [[Goran Bogdanovski]], koprodukcija [[APT]] in [[Fičo balet]]
* 2006 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', r. [[Matjaž Berger]]

==Ravnatelj==
*[[Matjaž Berger]]

==Kolokviji in simpoziji==
*2008 ''Teorija potujitvenega učinka'', ob 110-letnici rojstva Bertolta Brechta, simpozij
*2007 ''XX. stoletje'', kolokvij
*2006 ''Galileo Galilei'', kolokvij

==Akademija APT==
'''Akademija APT''' je zastavljena kot širši izobraževalni proces. Mladim iz novomeške občine skozi mentorske seminarje in predavanja širi znanja o performensu, sodobnem plesu, retoriki, režijskih pristopih in branju dramskih tekstov. Praktično pa se lotevajo predvsem vsebin gledališke teorije in prakse 20. stoletja.

'''Akademija APT''' obenem organizira in vodi tudi strokovne kolokvije in seminarje, ki potekajo sočasno z določeno uprizoritvijo in se nanašajo na teme, vprašanja in dileme, ki izhajajo iz samih aktualnih dramskih predlog.

===Projekti===
* 2008 Samuel Beckett ''Med kostmi in kožo'', r. Jurij Smrke

==Art kino Krka==
==Fotogalerija APT==
===Razstave===
*2006 ''NSK straže'', avtor: IRWIN
*2007 ''Camera obscura II'', avtor: SofijaSilvia
*2007 ''Places'', avtor: Ilya Rabinovich

==Zunanje povezave==
[http://www.antonpodbevsekteater.si Anton Podbevšek Teater]

[http://www.park-on.net/?p=197 APT - Teater z bombami]

KUD France Prešeren

2010-04-08T08:23:22Z

Zala:

[[Kategorija:Nevladne organizacije|KUD France Prešeren]]

==Predstavitev==
KUD FRANCE PREŠEREN je kulturno umetniško društvo, ki s svojo neprofitno programsko politiko odprtega socialnega prostora podpira kakovostno, drugačno in še neuveljavljeno kulturo.

Je prostor, kjer že od daljnega leta 1919 posamezniki in skupine oblikujejo in izražajo svoje interese na kulturnem, umetniškem, izobraževalnem, sociološkem in tehničnem področju. Posebno skrb posvečajo depriviligiranim skupinam in želijo s tem spodbujati in razvijati večjo strpnost in spoštovanje drugačnosti. Na oblikovanje aktivnosti, vzdušja in podobe društva v veliki meri vpliva tudi povezovanje med obiskovalci prireditev in ustvarjalci ter izvajalci programa.

KUD združuje lutkovni in gledališki program za otroke in odrasle, koncerte različnih glasbenih zvrsti, razstave, predavanja, literarne večere, seminarje, okrogle mize in delavnice ter razne performanse. Prireditve v KUDu nudijo razgiban, kvaliteten in sproščen kulturni program. V poletnih mesecih KUD objavi razpis za razstave in programe v naslednjem letu. Udeležijo se ga lahko vsi, ki želijo sooblikovati kulturno ponudbo KUDa.

==Zunanje povezave==
[http://www.kud-fp.si/index.php/Glavna_stran/ KUD France Prešeren]

Pekarna magdalenske mreže

2010-04-08T08:20:17Z

Zala:

[[Kategorija:Nevladne organizacije|Pekarna magdalenske mreže]]

==Predstavitev==
Zavod Pekarna-magdalenske mreže je nevladna, neprofitna organizacija, ustanovljena v podporo civilnih in kulturnih pobud ter vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja med posamezniki in skupinami umetniških, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, naravovarstvenih, informativnih in humanitarnih dejavnosti.

V ta namen izvajajo programe in dejavnosti na petih zaokroženih področjih: kulturno prireditveni programi in projekti, neformalno izobraževanje, mobilnost mladih, servisne in upravne dejavnosti ter informiranje in svetovanje za mlade v okviru Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra INFOPEKA, kjer med drugim razvijajo organizirano prostovoljno dela mladih.

==Nameni in cilji==

Osnovni cilji izvajanja dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade in vključevanja mladih v okviru opravljanja prostovoljnega dela mladih:
• večja prepoznavnost med mladimi v lokalnem okolju (skrb za promocijo dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade) in s tem dostopnost do brezplačnih kvalitetnih, strokovnih in celostnih storitev informiranja in svetovanja,
• povezovanje in sodelovanje vseh dejavnikov na področju dela z mladimi v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostoru,
• razvijanje temeljnih načel informiranja in svetovanja za mlade,
• večje število vključenih mladih v izvajanje dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade in posledično večje število realiziranih pobud in idej mladih,
• omogočanje enakih možnosti mladim, socialno vključevanje in aktivno udeležbo mladih v družbi.

==Aktivnosti in dejavnosti==

*Informiranje, svetovanje, pomoč pri organizaciji in realizaciji projektov, preventiva, kurativa.
*Vključevanje prostovoljcev in prostovoljk v delo

==Področja dela prostovoljcev==
Informiranje, svetovanje, pomoč pri organizaciji in realizaciji projektov, preventiva, kurativa.

===Obveznosti prostovoljk in prostovoljcev===
Obvezna udeležba na Usposabljanju mladih za pomoč vrstnikom pred pričetkom dela, individualna prisotnost v smislu realizacije predlaganih programov, udeležba na skupinskih srečanjih in konzultacijah, spoštovanje dogovorov in obveznosti, varovanje zaupnih podatkov.
Prostovoljkam in prostovoljcem nudijo brezplačno ustrezno usposabljanje pred pričetkom dela, možnost individualnih in skupinskih konzultacij pod vodstvom zunanje strokovne sodelavke, usposabljanje ob delu, podporo in spremljanje, potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu, povračilo potnih stroškov, praktične nagrade, prost vstop na vse prireditve, ki jih organizira zavod ''Pekarna - magdalenske mreže'' ter možnost neformalnega izobraževanja na področjih mladinskega dela na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem nivoju.

==Zunanje povezave==
[http://www.pekarna.org/web/index.php Pekarna magdalenske mreže]

Via Negativa

2010-04-08T08:10:30Z

Zala:

[[Kategorija:Nevladne organizacije|Via Negativa]]

==Predstavitev==
Mednarodni projekt sodobne scenske umetnosti.

Via negativa je mednarodni projekt sodobne scenske umetnosti. Področje dela sta gledališče in performans ter predvsem povezave med njima. Gledališki performans kot razmerje med gledalcem in izvajalcem v realnem času in prostoru. To razmerje obravnavajo kot kompleksen pretok stališč, pričakovanj, sodb, zaključkov, prepoznanj, stereotipov, zmot, predsodkov, strpnosti ali nestrpnosti, vednosti ali nevednosti, ki sprožajo različne čustvene, racionalne ali iracionalne odzive. Delamo kot kolektiv, v katerem se vsak posameznik s svojimi razlogi, s svojim telesom in pogumom, s svojo domišljijo in razumom, s svojimi veščinami in energijo bori za svoj smisel in svoje mesto na odru.

Prvih sedem let projekta VN (2002 – 2008) je bil posvečen obravnavi sedmih sedem smrtnih grehov. Izhodišče je bilo, da jeza, požrešnost, pohlep, pohota, lenoba, zavist in napuh v temelju zaznamujejo identiteto vsakega posameznika. Z vsako od teh človeških lastnosti se odpira konflikt, ki je vsajen v subjektiviteto slehernega posameznika: po eni strani gradi mehanizme in strategije obrambne pred svojimi negativnimi porivi, da bi s tem ustregel zahtevam družbe po njihovi kontroli in zatiranju; po drugi strani pa razvija različne oblike popuščanja, ker ne vzdrži pod pritiskom lastne subjektivnosti. Z združitvijo materiala in performerjev, ki so v tem obdobju sodelovali z Via Negativo, bo osmo leto (2009) ta sedemletni ciklus performansov zaključil projekt Via Nova.

"Via negativa" pomeni princip redukcije teatra na razmerje med gledalcem in izvajalcem v realnem času in prostoru. Via negativa je način razmišljanja, ki pomaga razumeti, kaj je (oziroma kaj ni) bistvo tega razmerja, metoda redukcije pa nam omogoča, da se osredotoča na temeljne gledališke principe, ki to razmerje vzpostavljajo in dinamizirajo.

VN je projekt odprtega tipa, ne zapira se v logiko omejenega števila stalnih članov skupine in je projekt v stalnem širjenju. S tem namenom vsako leto organizirajo delavnice, na katerih performerjem, ki v njihovem načinu razmišljanja in dela odkrijejo svoj kreativni potencial, dajejo priložnost, da se vključijo v njihove produkcije.

==Ustvarjalci Vie Negative==
[[Bojan Jablanovec]], [[Grega Zorc]], [[Katarina Stegnar]], [[Marko Mandič]], [[Barbara Kukovec]], [[Jaka Lah]], Boris Kadin, Kristian Al Droubi, [[Uroš Kaurin]], [[Bojana Kunst]], [[Blaž Lukan]], [[Primož Bezjak]], [[Mateja Pucko]], [[Nataša Živković]], Petra Zanki, Sanela Milošević, Dylan Tighe, Barbara Matijević, Matej Recer, [[Petra Govc]], Iva Burčul, [[Gaber Kristjan Trseglav]], [[Iva Babič]], [[Daša Doberšek]], [[Boris Mihalj]], [[Branko Jordan]], Silvia Marchig, [[Nana Milčinski]], [[Saša Helbel]].

==Sodelavci Vie Negative==
[[Špela Trošt]] (producentka, organizatorka, performerka in stiki z javnostjo), [[Tomaž Grom]] (glasbenik), [[Maja Sever]] (igralka, prevajalka), [[Katja Legin]] (performerka, plesalka), [[Gregor Gruden]] (igralec), Janko Oven (tehnično vodstvo), Andrej Petrovčič (tehnično vodstvo), Igor Remeta (tehnično vodstvo), Inga Remeta (organizatorka), Gledališče Glej, Žare Kerin (grafični oblikovalec), Futura DDB, Miha Grobler (grafični oblikovalec), Futura DDB, [[Jure Novak]] (prevajalec), [[Tone Stojko]] (video produkcija), Prodok Teater, Marcandrea Bragalini (fotograf).

==Projekt VIA NOVA==

V letu 2009 je 11 avtorjev ustvarilo 13 performansov, v katerih so se posluževali različnih oblik prezentacij: solo performans, performans-predavanje, performas-intervju, dokumentarni performans, glasbeni performans, vizualni performans. Poleg tega, da svoja dela VN predstavljajo kot samostojne performanse, jih v obliki skupinskih predstavitev povezujejo tudi v nove vsebinske celote in bolj kompleksne strukture. S publiko se želijo srečati v različnih kontekstih in prostorih (gledališče, galerija, muzej, javni prostori), v katerih z različnimi intevencijami razvijajo nove strategije v razmerju med njimi in njihovo publiko.

==Nov cikel performansov Vie Negative==
Nov cikel vprašanj o mejah med izvajalcem in gledalcem, med performansom in gledališčem, med kreacijo in destrukcijo, med teorijo in prakso, med kopijo in originalom, med vrednostjo in ceno, med zunaj in znotraj. Via Nova je Via Negativa na novo. Via nova je skupni naslov za performanse, ki jih bodo ustvarjali v naslednjih letih. Gre za vsebinsko in programsko nadaljevanje projekta Via Negativa, ki je nastal iz potrebe po oblikovanju odprtega in fleksibilnega produkcijskega modela sodobne scenske umetnosti. Zanima jih živa umetnost, ki se zaveda, da ne obstaja zaradi odgovorov, temveč zaradi vprašanj.

==Zunanje povezave==
[http://vntheatre.com/ Via Negativa]

Maska

2010-04-08T07:56:20Z

Zala:

[[Kategorija:Nevladne organizacije|Maska]]

==Predstavitev==
Zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost.

Maska Ljubljana je neprofitni zavod za založništvo, produkcijo (scenska, interdisciplinarna in vizualna dela), izobraževanje in raziskovanje. Organizirana je v treh sekcijah: Maska Publikacije, Maska Produkcija in Maska Simpozij. Teoretične, kritiške in umetniške aktivnosti Maske Ljubljana se ukvarjajo s sodobno umetnostjo in teorijo, raziskovanjem, eksperimentalnimi uprizoritvenimi praksami, interdisciplinarno umetnostjo in kritično teorijo.

===Maska Publikacije===
Časopis za scenske umetnosti Maska ter knjižni zbirki TRANSformacije in Mediakcije so temelji Maskinega založniškega programa. Polje refleksije zajema široko področje sodobnih scenskih umetnosti, od gledališča, sodobnega plesa in baleta do performansa, multimedijske ter novomedijske umetnosti.

===Maska, Časopis za scenske umetnosti===
Časopis [[Maska]] izide trikrat v letu kot dvojna številka; vsaka je posvečena določeni tematiki. V novejših številkah so se avtorji osredotočali na neznosno lahkost umetniške svobode, politike predstavljanja, performativnost političnega protesta¸ postdramsko stanje, ples in politiko, gledanje in vizualno, gledališke strategije, učenje za sceno, novo evropsko dramo, genetsko umetnost, dramaturgijo plesa, teorijo na odru, eroticizem, novo vzhodno umetnost in teorijo, inventarij devetdesetih, užitek avtomata, Gestus, itd. Poleg prispevkov k izbrani tematiki, časopis ponuja tudi intervjuje z umetniki in teoretiki, recenzije predstav in knjig, članke o skritih pojavih v sodobnih scenskih umetnostih, izsledke raziskav, itd.

===Knjižna zbirka TRANSformacije===
Knjižna zbirka ''TRANSformacije'' pokriva polje sodobnih refleksij scenskih umetnosti ter predstavlja dela slovenskih avtorjev kot tudi prevode izbranih del s tega področja. TRANSformacije utirajo pot terminološkim in konceptualnim okvirom za refleksijo sodobnih scenskih umetnosti. Med nedavnimi naslovi so: [[Bojana Kunst]] (Nevarne povezave), [[Tomaž Toporišič]] (Med zapeljevanjem in sumničavostjo), The Future of Computer Arts, (uredila Marina Gržinić), Hans-Thies Lehmann (Postdramsko gledališče), Alexei Monroe (Pluralni monolit). Laibach in NSK, Zero Visibility (uredila Valentina Valentini), Stelarc (uredila Marina Gržinić), Amelia Jones, Body Art. Uprizarjanje subjekta, Teorije sodobnega plesa (uredil [[Janez Janša]]); Libi_doc (Katrien Jacobs), Ready 2 Change (uredili Urška Jurman in Polonca Lovšin) ...

===Knjižna zbirka Mediakcije===
Knjižna zbirka Mediakcije pokriva polje kritiške pisave o medijski kulturi in družbi. Kot prva iz zbirke je izšla knjiga ''Novi psi čuvaji'' (Serge Halimi), sledili sta ji ''No Logo'' (Naomi Klein) in ''Monopoli'' (Sandra B. Hrvatin in Lenart J. Kučić).

===Maska Produkcija===
Maska Produkcija producira predstave in druge umetniške dogodke inovativnih umetnikov in raziskovalcev kot tudi prve projekte mlajše generacije ([[Janez Janša]], [[Irena Tomažin]], Alix Eynaudi, Alice Chauchat, Magda Reiter, [[Rok Vevar]], [[Mare Bulc]]). Z produkcijami (Pupilija, papa Pupilo, pa Pupilčki - rekonstrukcija, Mi vsi smo Marlene Dietrich FOR, Crystalll, Miss Mobile, Q&A. Very Private. Very Public, Forma Interrogativa, Collect-if, Trieste – Alessandria EMBARKED, Zadnja egoistična predstava ...) so gostovali v številnih evropskih državah, v ZDA, Aziji in Afriki. Maska producira tudi novomedijska dela in dela vizualnih umetnosti; med zadnjimi Triglav na Triglavu, Cona in FWC, ki so bili predstavljeni v Evropi in ZDA.

===Maska Simpozij===
Poglavitni projekt Maskinega Simpozija je ''Seminar sodobnih scenskih umetnosti''. Pri Seminarju, ki poteka skozi vse leto, gostijo mednarodno priznane strokovnjake, umetnike in pisce. Med drugim organizirajo predavanja, pogovore, diskusije, delavnice, itd. Naši predavatelji in študenti sodelujejo na mnogih evropskih konferencah in seminarjih.

==Zunanje povezave==
[http://www.maska.si/ Maska]

Zavod Senzorium

2010-04-08T07:45:21Z

Zala:

[[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Senzorium]]
<br>

<br>

==Ustanovitev==
Leta '''1996''' do 2001 Senzorium deluje kot neformalna gledališka skupina "Sensorial theatre and research".
Leta '''2001''' je ustanovljen zasebni zavod: SENZORIUM "Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev" Ustanovitelja sta Gabriel E. Hernandez kot direktor in Barbara Pia Jenič kot umetniški vodja.
Leta '''2006''' Gabriel Hernandez ostane častni član Senzoriuma. Pot ga pelje nazaj v Barcelono. [[Barbara Pia Jenič]] tudi formalno prevzame odgovornosti direktorice in umetniške vodje Senzorium.

==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev.

'''Zavod Senzorium''' je v Sloveniji prvi začel z raziskavo senzorialnega jezika v gledališču in v realizaciji gledaliških predstav, ki stimulirajo vse čute in vključujejo obiskovalca kot glavnega akterja v dogajanje. Senzorium ponuja različne discipline predstavitvenih umetnosti in vključuje tečaje ter raziskavo in študij čutov v umetnosti.

Njegovi programski cilji so nadgrajevati znanje, spretnosti in izkušnje umetnikov, ki kažejo zanimanje za raziskavo te veje umetnosti ter imajo sposobnost intuitivnega mišljenja, kreativnosti, imaginacije, samozavesti in realizacije novega koncepta v produkciji.

Sodelujejo s profesionalnimi avtorji različnih smeri v umetnosti: slikarji, kiparji, glasbeniki, plesalci in igralci, gledališki, filmski režiserji, lutkarji, kamermani, scenaristi, fotografi, kostumografi ...

S svojimi projekti so gostovali v Španiji, Nemčiji, Mehiki, Italiji, Belgiji, Kolumbiji, Švici, Veliki Britaniji ter na Nizozemskem in Švedskem.

==Vizija==
Duhovna kultura naroda je njegova gonilna sila. Časi, ko je denar in materialne dobrine predstavljal edino bogastvo, se iztekajo. Stojimo na pragu časa, ko narašča pomembnost družbene odgovornosti in duhovne kulture, ko je pomemben socialni in informacijski kapital. V ozadju socialnega kapitala je duhovna moč posameznikov in družbe.

Senzorium išče simbiozo med umetnostjo in ekonomijo. Posledično stopamo na področja ekonomije čutov, doživljanja, izrazov in poetike; še korak naprej pridemo do ekologije čutov, čustev – ekologije vsebin in oblik."

Vizija Senzoriuma je ubesediti neubesedljivo, otipati neotipljivo, povedati neizrekljivo, gledati nevidno in poslušati neslišno - osvojiti nevidne dežele duha in lepote, najti iglo v senu in biser na dnu morja, hraniti večno lakoto radovednega duha in napajati iz vodnjakov modrosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. (BPJ)

==Senzorialni jezik==
V današnji poplavi tržnega mišljenja in efektivnosti, človek izgublja prostor za svojo lastno identiteto želja, motivov in vzgibov. Zaradi strahu, da bi ostal sam ali izločen, vedno bolj postaja ovca v čredi skupinskih trendov in smeri. Njegov notranji svet pa ostaja prazen, temačen in prestrašen.

Dejstvo je, da Senzorium ponuja obiskovalcem kvaliteto prvinskosti; izkušnje, za katero je v vsakdanjem življenju vedno manj časa, ki nam je vsem blizu, ki je del kolektivnega ne-zavednega in individualnega ne-zavednega in/ali telesnega spomina.
Senzorialni jezik se dotika človeka na njegov naraven, praizvoren način in ga spomne na to, kdo, kako in od kje do kje ... je.

Čista poetika senzorialnega gledališkega jezika temelji na večih orodjih:
Tema, tišina, samota, govorica čutov, kolektivno nezavedno, sinhroniciteta, prazen prostor, notranje podobe, arhetipi, simboli ...
*1. obiskovalec je popotnik: je glavni akter in prehaja iz enega prizora v drugega
*2. izvajalci zgodbe so stranski liki v njegovi zgodbi. Vsi se mu posvečajo individualno
*3. senzorialni gledališki jezik je zelo zelo težko komercialna gledališka poetika. Njegova specifičnost je ravno v individualnem tretmaju obiskovalca. Za to pa si je treba vzeti čas.

S pomočjo čutnih detonatorjev spomina in domišljije, v "pure senzorium" jeziku odpiramo notranja vrata in okna obiskovalca. Rojevajo se notranje, intimne podobe, ki se po načelu sinhronicitete povezujejo v smiselne sklope in zgodbe.
Senzorialni jezik je tisto staro zaprašeno otroško igrišče, tisti davno pozabljeni notranji rajski vrt ... (BPJ)

* '''Ustanovitelja''' [[Gabriel E. Hernandez L.]], [[Barbara Pia Jenič]]

== Stalni sodelavci ==

* [[Barbara Pia Jenič]]
* [[Gabriel E. Hernandez L.]]

<br>

== Predstave in projekti ==

* 2008 ''Mesto vzdihljajev,'' r''.'' [[Barbara Pia Jenič]]
* 2007 Ivan Bizjak ''[[Čara čara, Muca Čarodejka – Čara]]'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2005 ''Nevidno mesto'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2005 ''Polnočna Margareta'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2004 ''Biti ali imeti'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2003 ''Mesto tišine'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2002 ''Sprehajalec grehov'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2000 ''Potujoči labirint'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]

== Seminarji in delavnice ==

Pri izpopolnjevanju udeležencev se osredotočajo na uvajanje, spoznavanje in nadgrajevanje naslednjih znanj: poetika prostora, aktivna in pasivna tišina, senzorialne podobe, arhetipi in kode, govorica vonjev in okusa, taktilnost osebnega dotika in teksture v prostoru, telesni in čutni spomin, prisotnost, zavest in odgovornost ter razvoj igralskih orodij inhabitanta v labirintu.

<br>

== Nagrade ==

== Gostovanja doma ==

== Gostovanja v tujini ==

== Zunanje povezave ==

[http://www.senzorium.com Zavod Senzorium]

== Viri in literatura ==

[[Category:Zvrsti]] [[Category:Mejne_oblike_gledaliških_praks]] [[Category:Zgodovina]] [[Category:Začetek_21._stoletja]]

Zavod Senzorium

2010-04-08T07:42:45Z

Zala:

[[Kategorija:Nevladne organizacije|Zavod Senzorium]]
<br>

<br>

==Ustanovitev==
Leta '''1996''' do 2001 Senzorium deluje kot neformalna gledališka skupina "Sensorial theatre and research".
Leta '''2001''' je ustanovljen zasebni zavod: SENZORIUM "Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev" Ustanovitelja sta Gabriel E. Hernandez kot direktor in Barbara Pia Jenič kot umetniški vodja.
Leta '''2006''' Gabriel Hernandez ostane častni član Senzoriuma. Pot ga pelje nazaj v Barcelono. [[Barbara Pia Jenič]] tudi formalno prevzame odgovornosti direktorice in umetniške vodje Senzorium.

==Predstavitev==
Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov in prireditev.

'''Zavod Senzorium''' je v Sloveniji prvi začel z raziskavo senzorialnega jezika v gledališču in v realizaciji gledaliških predstav, ki stimulirajo vse čute in vključujejo obiskovalca kot glavnega akterja v dogajanje. Senzorium ponuja različne discipline predstavitvenih umetnosti in vključuje tečaje ter raziskavo in študij čutov v umetnosti.

Njegovi programski cilji so nadgrajevati znanje, spretnosti in izkušnje umetnikov, ki kažejo zanimanje za raziskavo te veje umetnosti ter imajo sposobnost intuitivnega mišljenja, kreativnosti, imaginacije, samozavesti in realizacije novega koncepta v produkciji.

Sodelujejo s profesionalnimi avtorji različnih smeri v umetnosti: slikarji, kiparji, glasbeniki, plesalci in igralci, gledališki, filmski režiserji, lutkarji, kamermani, scenaristi, fotografi, kostumografi ...

S svojimi projekti so gostovali v Španiji, Nemčiji, Mehiki, Italiji, Belgiji, Kolumbiji, Švici, Veliki Britaniji ter na Nizozemskem in Švedskem.

==Vizija==
Duhovna kultura naroda je njegova gonilna sila. Časi, ko je denar in materialne dobrine predstavljal edino bogastvo, se iztekajo. Stojimo na pragu časa, ko narašča pomembnost družbene odgovornosti in duhovne kulture, ko je pomemben socialni in informacijski kapital. V ozadju socialnega kapitala je duhovna moč posameznikov in družbe.

Senzorium išče simbiozo med umetnostjo in ekonomijo. Posledično stopamo na področja ekonomije čutov, doživljanja, izrazov in poetike; še korak naprej pridemo do ekologije čutov, čustev – ekologije vsebin in oblik."

Vizija Senzoriuma je ubesediti neubesedljivo, otipati neotipljivo, povedati neizrekljivo, gledati nevidno in poslušati neslišno - osvojiti nevidne dežele duha in lepote, najti iglo v senu in biser na dnu morja, hraniti večno lakoto radovednega duha in napajati iz vodnjakov modrosti, ki se skrivajo v vsakem izmed nas. (BPJ)

* '''Ustanovitelja''' [[Gabriel E. Hernandez L.]], [[Barbara Pia Jenič]]

== Stalni sodelavci ==

* [[Barbara Pia Jenič]]
* [[Gabriel E. Hernandez L.]]

<br>

== Predstave in projekti ==

* 2008 ''Mesto vzdihljajev,'' r''.'' [[Barbara Pia Jenič]]
* 2007 Ivan Bizjak ''[[Čara čara, Muca Čarodejka – Čara]]'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2006 ''Odstiranja'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2005 ''Nevidno mesto'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2005 ''Polnočna Margareta'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2004 ''Biti ali imeti'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2003 ''Mesto tišine'', r. [[Barbara Pia Jenič]]
* 2002 ''Sprehajalec grehov'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]
* 2000 ''Potujoči labirint'', r. [[Gabriel E. Hernandez L.]]

== Seminarji in delavnice ==

Pri izpopolnjevanju udeležencev se osredotočajo na uvajanje, spoznavanje in nadgrajevanje naslednjih znanj: poetika prostora, aktivna in pasivna tišina, senzorialne podobe, arhetipi in kode, govorica vonjev in okusa, taktilnost osebnega dotika in teksture v prostoru, telesni in čutni spomin, prisotnost, zavest in odgovornost ter razvoj igralskih orodij inhabitanta v labirintu.

<br>

== Nagrade ==

== Gostovanja doma ==

== Gostovanja v tujini ==

== Zunanje povezave ==

[http://www.senzorium.com Zavod Senzorium]

== Viri in literatura ==

[[Category:Zvrsti]] [[Category:Mejne_oblike_gledaliških_praks]] [[Category:Zgodovina]] [[Category:Začetek_21._stoletja]]

Anton Podbevšek Teater

2010-04-05T15:45:41Z

Zala: /* Uprizoritve in projekti */

<div style="float: right">[[Slika:Logo_APT.jpg|vir: logo APT]]</div>

[[Kategorija:Zvrsti|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Dramsko gledališče|Anton Podbvešek Teater]]
[[Kategorija:Javni zavodi|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Zgodovina|Anton Podbevšek Teater]]
[[Kategorija:Začetek 21. stoletja |Anton Podbevšek Teater]]

;'''Ustanoviteljica'''<nowiki>:</nowiki> Mestna občina Novo mesto
;'''Prizorišča:''' ''Dvorana novomeške pomladi'';
;'''Število sedežev: 140'''

==Predstavitev==
'''Anton Podbevšek Teater''' je zasnovan kot institucija, ki za svoj programski koncept črpa iz več umetniških smeri. Scenska umetnost zaobjema poleg dramskega žanra še plesne, glasbene in otroško-mladinske predstave. Obenem se APT v veliki meri posveča tudi filmski kulturi, kjer med drugim obravnava in obuja kultne osebnosti in dogajanja v filmski zgodovini. V te namene služi '''Art Kino Krka'''. Pomembno panogo pa predstavlja tudi fotografija. Gledališče je skupaj z ustanovitvijo na novo oživelo nekdanjo novomeško galerijo, ki danes deluje kot '''Fotogalerija APT''' in razstavlja fotografska dela tako domačih kot tujih avtorjev.

'''Anton Podbevšek Teater''' je zaživel v prenovljenem objektu nekdanjega novomeškega Doma kulture. Notranja zasnova je delo novomeškega arhitekta Boruta Simiča. Prenovljena ''Dvorana novomeške pomladi'' je opremljena z izjemno sodobnimi tehničnimi pripomočki in ima 140 sedežev.

==Zgodovina==

Občinski svet mestne občine Novo mesto je spomladi leta 2005 dokončno sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda ''Gledališče Novo mesto''. Novembra 2006 je bilo s spremembo ustanovitvenega odloka ''Gledališče Novo mesto'' preimenovano v '''''Anton Podbevšek Teater'''''.

Prva uprizoritev najmlajšega poklicnega gledališča na Slovenskem je bila 21. 12. 2006, in sicer Brechtov ''Galileo Galile''i v režiji Matjaža Bergerja, v naslovni vlogi pa je nastopil [[Pavle Ravnohrib]].

Skupina '''IRWIN''' pa je bila prva, ki je otvorila Fotogalerijo APT z razstavo ''NSK straže''.

== Uprizoritve in projekti ==
*2010 Ivan Cankar (Blaise Pascal, Étienne de la Boétie, G. W. F. Hegel, Luis Althusser) ''HLAPCI / Komentirana izdaja'', r. [[Matjaž Berger]], koprodukcija s [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovim gledališčem Kranj]]
*2010 Jorge Luis Borges ''Zgodovina večnosti'', projekt posvečen Claudu Lévi-Straussu, r. [[Matjaž Berger]]
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt [[Dušan Jovanović|Dušana Jovanovića]]
* 2009 Henry James ''Portret neke gospe'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 ''Levi terorizem'', koncept in koreografija [[Marko Mlačnik]]
* 2008 Beckett, Eluard, Sartre, Pavić ''Kadmopolis / Udaljeni pogled'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 Bertolt Brecht ''Me-ti / Knjiga obratov'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2008 William Shakespeare - Nana Milčinski ''Hamlet (60 minut)'', r. [[Nana Milčinski]]
* 2007 W. A. Mozart – [[Nebojša Pop Tasić]] ''Requiem ali Otrok, ki je ustvaril svet'', r. [[Jernej Lorenci]]
* 2007 Alain Badiou ''XX. stoletje'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 Sergej Prokofijev ''Peter in Volk'', r. [[Nana Milčinski]] in [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Kons BE 60'', r. [[Matjaž Berger]]
* 2007 ''Sun City'', avtor: [[Goran Bogdanovski]], koprodukcija [[APT]] in [[Fičo balet]]
* 2006 Bertolt Brecht ''Galileo Galilei'', r. [[Matjaž Berger]]

==Ravnatelj==
*[[Matjaž Berger]]

==Kolokviji in simpoziji==
*2008 ''Teorija potujitvenega učinka'', ob 110-letnici rojstva Bertolta Brechta, simpozij
*2007 ''XX. stoletje'', kolokvij
*2006 ''Galileo Galilei'', kolokvij

==Akademija APT==
'''Akademija APT''' je zastavljena kot širši izobraževalni proces. Mladim iz novomeške občine skozi mentorske seminarje in predavanja širi znanja o performensu, sodobnem plesu, retoriki, režijskih pristopih in branju dramskih tekstov. Praktično pa se lotevajo predvsem vsebin gledališke teorije in prakse 20. stoletja.

'''Akademija APT''' obenem organizira in vodi tudi strokovne kolokvije in seminarje, ki potekajo sočasno z določeno uprizoritvijo in se nanašajo na teme, vprašanja in dileme, ki izhajajo iz samih aktualnih dramskih predlog.

===Projekti===
* 2008 Samuel Beckett ''Med kostmi in kožo'', r. Jurij Smrke

==Art kino Krka==
==Fotogalerija APT==
===Razstave===
*2006 ''NSK straže'', avtor: IRWIN
*2007 ''Camera obscura II'', avtor: SofijaSilvia
*2007 ''Places'', avtor: Ilya Rabinovich

==Zunanje povezave==
[http://www.antonpodbevsekteater.si Anton Podbevšek Teater]

[http://www.park-on.net/?p=197 APT - Teater z bombami]

Borštnikovo srečanje/Borštnikovo srečanje v 90-ih, avtor: Zala Dobovšek

2010-04-02T07:49:05Z

Zala:

AVTORICA: [[Zala Dobovšek]], 2005

Članek je nastal v sklopu zbornika ''Dramatična in teatralna devetdeseta?'' (Seminar za slovensko dramatiko, [[AGRFT]])

==Borštnikovo srečanje v 90-ih==
===Na kratko o začetku Borštnikovega srečanja===

Najbolj znano srečanje slovenskih gledaliških ustvarjalcev se je prvič zgodilo leta 1966, takrat še pod imenom Teden slovenske drame. Šest let zatem pa je festival dobil nov naziv, ki se je ohranil do danes – Borštnikovo srečanje.

[[Borštnikovo srečanje]] (BS) je pred letom 1990 potekalo vsaj na petnajstih lokacijah: v Mariboru, Gornji Radgoni, Slovenski Bistrici, Lenartu … Neke vrste fenomen je bilo tudi leto 1977, ko se je v desetih dneh zvrstilo kar triinosemdeset predstav; in to v okviru velikega BS. Obstajalo je tudi malo BS, kjer so se predstavljale uprizoritve amaterskih gledališč in so bile kot neke vrste spremljevalni program, ki se je med drugim tudi potiho predstavljal (vzorno) misel, da mora gledališče ostati tudi del preprostega ljudstva in ne le intelektualne elite.

Posamezna leta srečanj gledaliških ustvarjalcev na omenjenem festivalu so ujeta v pester mozaik. A ne le mozaik gledališke umetnosti in njene mnogovrstnosti, pač pa tudi kot sestavljena gmota inovacij, ki so bile dobronamerne in usmerjene v nekakšen abstraktni ''naprej!'', a premalokrat dejansko realizirane in oprijemljivo predstavljene; sestavni del BS-a so vključevala tudi raznovrstne afer(ic)e, ki so bile skorajda obvezne in so dajale pridih temu tekmovanju. S tem pa tudi povzročile nezaupljivosti med namišljenimi istomislečimi udeleženci in njihovi včasih manj, včasih bolj latentni razdraženosti. Posebno začinjenost pa so mnogokrat prispevali tudi sponzorji. Ko je prišlo do težav z njimi, se je lahko vihravo kolo ustvarjalnosti naglo upočasnilo. Nikoli se sicer ni ustavilo. Borštnikovo srečanje se je vsako leto manifestiralo, res pa, da včasih zaradi finančnih težav ni bilo v to prepričano do ˝zadnjega˝ trenutka pred otvoritvijo.

Tudi (oziroma predvsem?) v umetnosti je denar nič kolikokrat ustvarjalnega procesa vladar. To bi s prepričljivim prikimavanjem pritrdili organizatorji, ki so bili vsako leto znova razpeti med ˝materialnostjo in duhom˝. Med idejami in njihovo dejansko uresničitvijo. Te bi, če bi do njih prišlo, morda presenetile celo njih same, predvsem pa zadovoljile občinstvo, razveselile vse sodelujoče in vsaj malo zaprle usta kritikom ter novinarjem.

Devetdeseta leta pa so v dogajanju Borštnikovega srečanja sploh zgodba zase. So čas novih zavesti: od ustvarjalnih in umetniških do nacionalnih in demokratičnih. So tudi začetek pojava zamisli, da je srečanje preveč geografsko omejeno, da bi si moralo utreti pot tudi dlje, morda prodreti v tujino. Težnje po razširitvi, tako fizični kot tudi idejni, so se začele na samem začetku desetletja. V letu 1990 je pregled gledališke produkcije tega leta nakazal umik od t. i. političnega gledališča. Elementi v uprizoritvah niso bili več v tolikšni meri povezani z družbeno kritiko in politiko, ampak so se vračali v človeka, ga osvobajali moralne zvezanosti in v ospredje potiskali njegovo individualnost. Vse to so poganjala družbena dogajanja in socialno-razvijajoča razmerja v okoliščinah, v katere je bil pahnjen posameznik.

Metod Pevec je kot selektor tekmovalnih predstav tega leta predlagal vzpostavitev stika tudi z alternativnimi gledališči in s tem konkretno nakazal željo in namen, da bi Borštnikovo srečanje podrlo zidove institucionalnosti in usmerilo pogled tudi onkraj te stene, kar bi dalo možnost predstavitve in tekmovanja tudi neinstitucionalnim gledališčem.

Olga Jančar je kot organizatorka festivala tedaj odgovorila, da za alternativo ni prostora, ker je tekmovalni program zapolnjen s predstavami profesionalnih gledališč. Za alternativne pa se lahko najde prostor v spremljevalnem delu. Torej, ključno vprašanje v začetku devetdesetih je bilo: Ali se bo zgodil prodor alternativnega (neformalnega) teatra med profesionalne?

Želji po širšemu in še bolj raznovrstnemu napredku pa je sledil tudi kulturni molk – kot bojkot gledaliških ustvarjalcev zaradi neprimerne kulturne politike in finančnega programa. Argumenti so bili usmerjeni predvsem v grenka dejstva, da si slovenska demokracija s težavnimi koraki utira pot v prihodnost. In prav zato bi moralo biti gledališče, ki se močno povezuje z občinstvom in s tem spleta krepko občutljivost, kjer posameznik in družba postaneta dovzetna za nove vrednote in nove čase, preprosto potreba.

===Borštnikovo srečanje v 90-ih===
'''''Je med letom 1991 in 1999 kakšna bistvena razlika?'''''

Leto '''1991''' je tudi na Borštnikovem srečanju povzročilo marsikatero spremembo in preobrat. Vojno stanje med republikami bivše Jugoslavije, zdaj samostojnimi državami, in napeto ozračje sta med drugim povzročila tudi okrnitev programa. Zaradi nereda na prostoru bivše Jugoslavije, a tudi zaradi skromnejših finančnih možnosti organizatorjev, je bil tokratni spremljevalni program BS-a eden najbolj skromnih do sedaj. Svojo udeležbo na le-tem so odpovedali številni hrvaški in srbski gledališčniki, nad čimer je bila zgrožena celotna ekipa Borštnikovega srečanja.

Vojni konflikt si je podredil tudi kreativnost in humanistično vlogo povezovanja in povzročil dokončno spoznanje, da se tudi v umetnosti - na odru - narodnostne razlike ne morejo povsem prikriti in naivno ublažiti.

A hkrati se je prav to leto zgodila zanimiva poteza pri izbiri selektorja, saj je bil prvič le-ta Neslovenec, in sicer Dalibor Foretić. Po, lahko bi rekli, optimističnem mnenju Olge Jančar, naj bi prav ta poteza odprla kulturne meje Borštnikovega srečanja in morda kmalu zatem tudi meje držav.

Na trenutke paradoksalno dogajanje v formalnih zadevah (na področju sodelovanja), kjer je bil odnos med državami bivše Jugoslavije vse prej kot razumljiv in določen, pa je prostor ustvarjalnosti slovenskih gledališčnikov živel drugo zgodbo. V tekmovalnih predstavah je bilo opaziti prihod novih kreativnih zagonov.

Eno izmed opažanj je bilo, da se mlajša generacija ([[Matjaž Farič]], [[Matjaž Pograjc]]) vse bolj želijo izražati na nekonvencionalen način. Brez besed, brez težkih in obremenjenih idej, brez literature. Mladi ustvarjalci se začenjajo raje polaščati plesnih izrazov, giba – se pravi sintetičnega gledališkega jezika in nimajo več tolikšnega zanimanja, da bi ustvarjali svoje iluzije ter svetove v besednem oziroma verbalno-literarnem načinu gledališke umetnosti.

Poleg tega pa so bile tokratne tekmovalne predstave v primerjavi s preteklimi leti prepojene z idejami nestvarnosti in transcendence. V skoraj vsaki uprizoritvi je bilo (po besedah selektorja Foretiča) čutiti beg v sanje, v nadčutno, ki pa seveda ni nikogar odreševalo, a se je vendarle izkazalo kot odlična odrska metaforika, za čas v takratnem trenutku in močno vpetost spraševanja o človekovi eksistenci.

Leta '''1992''' pa je že utečeni potek načina izbiranja tekmovalnih predstav doživel spremembo, ki je marsikateremu teatru zmanjšalo možnosti, da se bo vsako leto zagotovo lahko predstavil na deskah Borštnikovega srečanja.
Do tega leta veljavno načelo, ko se je v tekmovalni program uvrstila po (vsaj) ena predstava vsakega poklicnega gledališča, je dobilo ostrejšo različico. Od sedaj na srečanju ni bilo več nujno, da se predstavi vsako institucionalno slovensko gledališče. Izbor tekmovalnih predstav je postal skupek najbolj reprezentativnih uprizoritev, pri katerih ni bilo pomembno, iz katerega gledališča prihajajo.

Prav tako se je število tekmovalnih predstav zmanjšalo na sedem, za kar so bili vzroki v ne samo večji preglednosti in učinkovitosti pri krčenju podeljevanja nagrad, pač pa tudi v novih razmerah v družbi in v omejenem razpolaganju s financami.

Tega leta (1992) pa so na simpoziju [[ZDUS]]-a (Združenje dramskih umetnikov Slovenije) zadnji dan Borštnikovega srečanja predstavili osnutek, ki je pokazal, da imajo poslovodne strukture zelo široka pooblastila, kar pomeni, da so delovna razmerja zelo ohlapna in negotova.

Kot je bilo pričakovati, je simpozij razkril vso težo nejasnega položaja v slovenskih gledaliških hišah. Razprava je pokazala, da se člani [[ZDUS]] bojijo izgube že doseženih socialnih pravic, ki v svojem bistvu pomenijo tudi zaščito umetniške svobode. Prav tako se je zgodil sprejem poziva k trdnejšem in množičnem sindikalnem organiziranju, posebej odločno pa so tudi protestirali proti predlagani ukinitvi ministrstva za kulturo. Borštnikovo srečanje se je tako (ne)hote razvijalo v eksistencialno stičišče ne le na odru, ampak tudi z vidika socialnega položaja gledališkega umetnika.

Tega leta se je razvnela tudi polemika glede patriotizma Borštnikovega srečanja; da je preveč ˝mariborski˝ in po Pandurjevi zaslugi tudi neokusno spektakularen. V tem času je [[Tomaž Pandur]] namreč znal popestriti festivalsko dogajanje ter tu in tam vznemiriti množično vzdušje. Ne samo s svojimi ˝avtorskimi projekti˝, ki so občinstvo obvezno razdelili na dvoje nasprotujočih stališč, ampak tudi z zavrnitvijo nagrade za režijo – s čimer sicer ni želel vplivati na sam festival, ampak je le hotel prikazati (uveljaviti?) svoje umetniško prepričanje.

Sicer pa je bil odraz tokratne gledališke sezone, kar se inovativnosti tiče, dokaj medel. Videti ni bilo nobene izmed slovenskih dramskih novosti, a kljub temu so avtorji učinkovito segali v vrh svetovne dramsko-gledališke klasike.

Še zmeraj so prekipevali jugoslovanski meddržavni spori tudi znotraj umetniškega delovanja. Svojo razvpito vlogo je v zakulisju odigral medijski konflikt med [[Dalibor Foretić|Daliborjem Foretićem]] in Vesno R. Marinčič. Slednja je bila trdno prepričana, da tujec v žirijo slovenskega festivala nikakor ne spada. Zaradi nadaljnjih potencialnih konfliktov v tej smeri je svojo udeležbo predčasno odpovedal Nenad Prokić iz Beograda, ki je bil prav tako povabljen za člana komisije.

In vendar je prav to leto Borštnikovo srečanje doseglo tudi mednarodne razsežnosti. Sicer manj, kot bi v resnici želelo, ker zato je (po besedah Olge Jančar) potreben temeljit in podroben pregled evropskih repertoarjev, zahteva pa tudi velik finančni zalogaj.
Eden od pomembnejših dogodkov, ki se je nagibal k mednarodnemu vzdušju, je bilo gostovanje kolumbijskega gledališča Teatro Popular iz Bogote s predstavo Nedolžna Erendira. Internacionalnost torej ja, vendar ne v vse (geografske) smeri …

Vsako leto bolj pa je bilo na BS-u čutiti nove smernice ustvarjanja gledališke umetnosti, ki so seveda na eni strani bogatile z novostmi in inovativnimi pristopi, a se po drugi strani izmikale in zanemarjale predhodne načine kreativnosti.

Kot med drugim opaža [[Rudi Šeligo]], predsednik sveta Borštnikovega srečanja, se pojavi izginjanje in razvrednotenje jezika kot enega od najpomembnejših delov predstave. Vse preveč naj bi bilo ˝okrasa˝, hrupa in napadov na človeška čutila.

Obenem se tudi sprašuje, če je slovensko gledališče že nabralo dovolj kondicije za uprizarjanje ˝strašne tišine besede˝ in: ˝Kakšen je odnos do izvirne, slovenske dramske kulture? Ali Borštnikovo srečanje res z vso pravico nosi ime vseobsegajočega gledališkega praznika? Kakšen bo razplet duha provincialnega postmodernizma v slovenskih gledališčih?˝

Medtem ko so organizatorji in poznavalci gledališča rešetali o svojih vprašanjih in pogledih na ustvarjanje udeležencev BS-a, pa so na drugi strani nekateri ustvarjalci (predvsem alternativnih umetniško-gledaliških pristopov) čast festivala namerno malodane spregledali. Primer za to je zagotovo [[Dragan Živadinov]], ki je leta 1992 v imenu Kozmokinetičnega kabineta Noordung sicer spodobno odpovedal udeležbo na tekmovalnem programu, češ da so slovenski umetniki in ne športniki. Kot velik privilegij je Živadinov izpostavil že sam izbor selektorja, a tekmovanje pač ni bilo po njihovem okusu. Igranje in hkrati tekmovanje jim je bilo ne samo tuje, ampak tudi, z artistične perspektive, nedoumljivo.

Leta '''1993''' se je nadaljevalo vsesplošno razpravljanje, ali ostati pri novo izbranem načinu selekcije tekmovalnih predstav ali ne. Naj bo torej BS festival slovenskih profesionalnih gledaliških ustanov - in torej pregled najboljših predstav po gledališčih, ali pa predstavitev najkakovostnejših slovenskih gledaliških uprizoritev na podlagi izbire posebne komisije ali selektorja in ne glede na hišo, iz katere prihaja.
Večina je glasovala za različico, da bo Borštnikovo srečanje poslej pregled najkakovostnejših slovenskih gledaliških stvaritev.

Vsako leto bolj se je začenjala čutiti napetost in nestrinjanje s sestavljanjem spremljevalnega programa in še bolj o vlogi alternativnih, neverbalnih in gibalnih gledališč, ki je bila za marsikoga preveč zanemarljiva in prezrta.

To ugotavlja tudi Simona Furlan v članku revije Stop, kjer pravi:˝/…/ ''Treba je razmisliti o prihodnji zasnovi srečanja, predvsem o njegovi programski širini. Razmisliti bo treba tudi o tem, ali je smiselno, da naj bi selektor tekmovalnega programa izbiral tudi spremljevalni program in tako ˝uravnotežil˝ celoten program srečanja. Naj bo selektor torej samemu sebi opozicija? Je smiselno razmišljati o tem, da naj neodvisna, ad hoc, neverbalna gledališča razmišljajo o svojem, od Borštnika neodvisnem tekmovalnem srečanju?''˝ (1)

[[Slavko Pezdir]] pa je v Delu zapisal: ˝/…/ ''Letošnje BS je bilo v svojem tekmovalnem jedru najbolj veljavno v zadnjih letih. Ob tem pa je v ospredje toliko močneje stopilo vprašanje, kdaj bo umetniško enakovreden (a estetsko in poetološko dopolnjevalen) protipol tekmovalnemu repertoarju tudi spremljevalni program (vključno z nujnimi gostovanji z tujine, kdo naj ga oblikuje in kdo naj zanj zagotavlja potrebna sredstva. Šele z obema programskima komponentama, ki bosta med seboj v dinamičnem – tudi polemičnem – razmerju, bo festival namreč zmogel zajeti v svoj horizont vso živo odrsko ustvarjalnost in v največji meri uresničevati zahtevo po generiranju novih odrskih idej, spoznanj in spodbud.''˝ (2)

Začenja se torej izrazit in javen dobronamerni protest v prid alternativnim gledališčem, ki so se predstavljala v spremljevalnem programu, a je bila ta njihova udeležba še zmeraj odvisna od selektorja in njegovega izbora, ki je bil s strani nekaterih ustvarjalcev ([[Matjaž Berger]], [[Emil Hrvatin]], [[Dragan Živadinov]]) označen kot konzervativen.

Okrogle mize, ki je bila vključena v program BS-a in na kateri so razpravljali o mnenjih ter idejah glede nove radikalnejše zasnove srečanja, pa se ustvarjalci, in lahko bi rekli tudi ˝idejni vodje˝ t. i. radikalnih uprizoritvenih pristopov, niso udeležili, zato se diskusija vsekakor ni razvijala ustvarjalno in v celoti z obema stranema.

Nesporazumi na Borštnikovem srečanju vsako leto zaobjemajo vse več pozornosti in splošnega ubadanja, ki pravzaprav ne bi smelo spadati v teh nekaj dni združenja slovenskega gledališča. Področja polemik se širijo. Zadovoljna niso ne tista poklicna gledališča, ki zaradi nove metode selekcije tekmovalnih predstav niso bila uvrščena v program, ne alternativna gledališča, ne slovenski dramski umetnik nasploh. Je torej Borštnikovo srečanje vzrok za marsikaj od tega ali le idealna priložnost, kjer se lahko tovrstne probleme očitno ali pa tudi med vrsticami predstavi medijem?
Ne glede na to, kaj od tega drži, BS vsako leto bolj daje manj vtisa (iskrenih) prazničnih dni, ko bi slovenska gledališča zaživela v sožitju in vzajemni ustvarjalnosti.

Leto '''1995''' se je razvijalo in odpiralo nove poti v poglobitev tesnejšega stika med gledališkimi ustvarjalci in občinstvom. Uvedli so javne okrogle mize, ki jih je vodila [[Ignacija Fridl]]. Prve izmed tem so bile: Elementi gledališke predstave, Literarno besedilo in uprizoritev, Šolanje gledaliških ustvarjalcev ter Slovenski mit in njegova realizacija.

Prav tako pa je po zaslugi [[Rudi Šeligo|Šeliga]], ki je tudi opozarjal na pomembnost navezovanja stika s publiko, nastala in se razvijala ideja za natečaj za najboljšo novo domačo komedijo (z mislijo na dvestoto obletnico smrti [[Anton Tomaž Linhart|A. T. Linharta]]), ki jo bodo razglasili skupaj z drugimi dobitniki Borštnikovih priznanj.

Borštnikovo srečanje se je počasi razvijalo v smer, ki je bolj poudarjala in izpostavljala kvaliteto kot kvantiteto, kar mu zagotovo lahko štejemo v prid. Zaključni pogovor nekaterih najodgovornejših protagonistov Borštnikovega srečanja ([[Rudi Šeligo]], [[Andrej Inkret]], [[Matej Bogataj]]) je pripeljal udeležence do domala soglasne ugotovitve, da je z avtorsko selekcijo in omejenim številom nagrad tekmovalni del srečanja pridobil na kakovosti, nagrade pa na pomenu. Pokazalo se je tudi, da je dveletni mandat selektorja in članov žirije ustreznejši kot vsakoletno menjavanje, a da tudi ni potrebe po podaljševanju teh mandatov.

Če se je zdelo, da je bilo mogoče v tekmovalnem delu nacionalnega gledališkega festivala komaj kaj izboljšati (in da so selektorjevi kriteriji dovolj razvidni in strokovno podprti), pa ostaja spremljevalni ali praznični del Borštnikovega srečanja programsko docela neizenačen in daje občutek precejšnje organizacijske naključnosti in poljubnosti.
Ravno zato je bila izražena želja, da bi bil spremljevalni del gledaliških predstav bolj konceptualno podprt, da bi bilo za ta program smiselno imenovati posebnega selektorja in mu za njegov dopolnilni repertoar pravočasno zagotoviti primerno število ustreznih festivalskih terminov in dovolj sredstev.

Šele tedaj bo namreč lahko Borštnikovo srečanje ponudilo gledalcu celostno podobo estetike, žanrsko, generacijsko in statusno razvejene ter raznolike gledališke ustvarjalnosti na Slovenskem.

Če so bila prejšnja leta splet programsko-umetniških kriz, pa je Borštnikovo srečanje v letu '''1996''' naletelo na resnejše finančne težave, ki na koncu sicer niso pustile resnejših posledic (vsaj navzven), so pa morda ustvarile turbulentno ozračje v [[SNG Maribor|Slovenskem narodnem gledališču Maribor]], ki je zabredlo v denarne probleme in tako seveda ogrozilo tudi samo Srečanje.
To pa so na koncu najmočneje občutili prav mariborski gledališčniki, ki zaradi denarnih, tehničnih in umetniških razlogov, na oder niso mogli postaviti razvpitega Babilona [[Ivo Svetina|Iva Svetine]] v režiji [[Tomaž Pandur|Tomaža Pandurja]].
Kar je v tokratnem tekmovalnem programu še posebej bodlo v oči, je bila odsotnost kar štirih institucionalnih gledališč, ki s svojimi uprizoritvami niso uspele prepričati selektorja ([[Slavko Pezdir|Slavka Pezdirja]]), da jih uvrsti v program.

[[Slavko Pezdir]] je z izborom predstav, tako tekmovalnih kot spremljevalnih, napravil pravi preobrat. Leta nazaj so bile festivalske predstave bolj ali manj izbrane po načelu konvencionalne poetike in estetike. To leto pa je bilo precej drugače. Med tekmovalnimi predstavami so se znašle predstave t. i. neverbalnega gledališča z raznorodno poetiko, ki so bile doslej le na obrobju. In če naj bi bilo BS podoba slovenskega gledališča, se je zares to zgodilo šele letos.

Kot je navedla strokovna žirija v svojem poročilu o obrazložitvi nagrajenih predstav, so pri vrednotenju uprizoritev upoštevali dejstvo, da jih je selektor opredelil kot estetske in poetološke alternative osrednjemu toku predstav dramskega gledališča, in torej ne ponuja enotnega bloka predstav t. i. neverbalnega gledališča: tudi alternativo oblikujejo različne gledališke poetike.

Predvsem mladi gledališki ustvarjalci iščejo možnosti odrske izpovedi na načine neverbalnega, pa vendar ne zmanjšuje naše odgovornosti do izvirne sodobne slovenske dramatike in njenega gledališča.

Leta '''1997''' so se mnogi strinjali s spoznanjem, da na slovenski gledališki sceni primanjkuje dobrih gledaliških kritikov. V medijih objavljene kritike so mnogim dajale vtis ˝polporočil˝. Vsemu temu naj bi botrovalo dejstvo, da v Sloveniji nimamo ˝šole˝ za kritike. Ne samo to. K nizki kvaliteti pisanja kritik naj bi prispevala tudi odsotnost pišočega pri pristnem sodelovanju ustvarjanja gledališke predstave.

Kritikom je primarno, neposredno in osebno ˝čutenje˝ desk neznano in konec koncev tudi nedostopno. Elementarni občutki gledališkega kreiranja in mašinerije, ki poteka, vse dokler predstava s svojo premiero zaživi na odru, so kritikom umaknjeni izpred oči in tako jim je izmaknjeno pomembno direktno dojemanje, ki bi v marsičem lahko spremenilo ali vsaj nadgradilo njihov pogled na gledališko umetnost oziroma pisanje o le-tej. Za tiste, ki pa prihajajo z Akademije, pa je bilo celo rečeno, da največkrat niso dovolj pismeni .
Strokovna žirija (v zasedbi: [[Ignacija Fridl]], [[Blaž Lukan]], [[Jernej Novak]], [[Slavko Pezdir]]) je v tem letu bila skupnega mnenja, da so bile izbrane igre kot poskus lahkotnejšega, a nikakor ne nezavezujočega dialoga z aktualnim slovenskim gledališčem in svetom, v katerem smo trenutno.

Aktualno slovensko gledališče sicer živi v znamenju žanrsko raznolikih predstav, manj pa se uveljavlja slogovna pestrost, ki je še pred letom dni predstavljala kvaliteto Srečanja.
Na okroglih mizah pa vsako leto znova ugotavljajo vse manjše zanimanje ljudi za gledališče. Kljub dobrim namenom in zadovoljivi organiziranosti, je še vedno premalo diskusij in prav tako udeležencev, ki bi se jih udeležili. Brez neposrednega stika in dialoga med občinstvom in gledališkimi ustvarjalci teater ne more v celoti zaživeti in dobiti polnega pomena.

Tudi leto '''1997''' je bilo zaznamovano s finančnimi skrbmi. Tik pred zdajci, pred začetkom Borštnikovega srečanja, je odpovedal glavni sponzor in tla samega dogodka so se zopet zatresla. Na srečo sta denarno pomoč nadomestila Ministrstvo za kulturo in takratni mariborski župan Alojz Križman.
Je pa zaradi tega nepredvidljivega preobrata občutil vidne posledice spremljevalni program, na katerem se je namesto predvidenim 11 predstav uprizorilo le pet.

Med organizatorji, selektorji in ostalimi umetniškimi sodelavci je vse bolj naraščala želja po mednarodnem videzu, poteku in programu Borštnikovega srečanja. A žal so načrti zaradi preskromne notranje organiziranosti in pomanjkanja finančnih sredstev spet padli v vodo. Tako da se Srečanja niso udeležil razni igralci, režiserji in ostali gledališki ustvarjalci iz tujine.

Kar nekaj sprememb in inovacij (ali vsaj silnih želja po njih) je bilo videti in slišati na Borštnikovem srečanju leta 1998. Od novih finančnih pristopov do selitve Srečanja. Na pomembni okrogli mizi, kjer je osrednja beseda tekla o spornem prenosu financiranja, se je udeležilo kar nekaj pomembnih organov, med njimi: predstavniki slovenskih gledališč, mestnih občin in Ministrstva za kulturo.

Besede takratnega kulturnega ministra Janeza Dularja so se nagibale k obljubam, da se bo v gledališkem prostoru veliko spremenilo in da se bo stanje izboljšalo; se pravi, da na ministrstvu pripravljajo obračun za vsak zavod posebej, tako da ne bo negotovosti o tem, kaj so programski stroški, kaj plače…

Rudi Šeligo pa je v tem času začel s pobudami v smeri, da se mora Borštnikovo srečanje nujno preusmeriti k internacionalizaciji. Temu je posledično kljubovalo zopet finančno stanje proračuna. Pomembna pa se mu je zdela enakovredna obravnava vseh predstav, zato je bil še toliko bolj zadovoljen, ker je občinstvo spremljevalni program cenilo prav tako kot tekmovalno in med prvimi in drugimi predstavami ni začrtalo meje kvalitete, pač pa je bilo dovzetno in željno obeh programov.

Ves čas pa je tlel tudi nagib k temu, da bi Borštnikovo srečanje vgradili v kulturni proračun. Za to pa bi ga morali opredeliti kot kulturno ustanovo javnega kulturnega interesa.

Prav tako pa je v letu '''1998''' na površje priplava tudi kar nekaj časa latentna tendenca, da se BS preseli v Ljubljano. Do leta 1996 je bilo kar nekaj ˝poskusov˝ prenosa festivala v prestolnico, a so se tokrat končno zavedli, da to ni možno. Kajti Borštnikovo srečanje je preveč zasidrano v Mariboru s svojim specifičnim vzdušjem, ki ga v Ljubljani ne bi nikoli mogli ustvariti. Šlo pa naj bi tudi za tako imenovane globalne spremembe, ki pa niso le stvar mesta, v katerem Srečanje poteka.

Opazno je postalo, da ni več živosti, da ni navdušenja, kakršno je bilo nekoč ali pa drugod na podobnih festivalih na območju bivše Jugoslavije. Interesni krog zanimanja za gledališče se je začenjal vse bolj ožiti.
O teatru so govorili le še tisti, ki jih le-ta res zanima, drugim pa je zanj v kakršnem koli pogledu le malo mar. Nekateri so se ob tem muzali, češ da Borštnikovo srečanje ni postalo slabše, le drugačno da je …

Na to pa je bil precej pozoren in kritičen [[Peter Rak]], ki je v članku Premiki ali stopicanje v Dnevniku med drugim napisal naslednje: ˝Festival in celotno dogajanje so mnogi dejali, da se iz leta v leto bolj spreminja v poskus nekdanje odličnosti in prestiža. /…/˝ ''Prav tako skeptičen do izboljšanja finančnega položaja in brez predsodkov kaže na fatalno vzdušje sodelujočih: ˝S pridobivanjem sponozorskega denarja ni nihče zadovoljen – nihče pa tudi ne kaže posebne vneme, da bi se zadeve rodile.''˝ (3)

Nujni pa so prav tako bil nameni (in realizacija) reorganizacije Borštnikovega srečanja – da dobi status in organizacijsko strukturo ter se s tem posledično iz društva preobrazi v zavod, katerega soustanovitelji bi bili Ministrstvo za kulturo, Občina Maribor in Skupnost slovenskih gledališč. Vse to naj bi se realiziralo do konca Šeligovega mandata.

Kar pa zadeva umetniško raven tekmovalnega programa v tem letu, so bile po mnenju žirije uprizoritve (ki so sicer bile tematsko, žanrsko in kvantitativno v zelo širokem razponu) kazale v svojem temelju že videno in preverjeno. Pojava novih poetik kratkomalo ni, ni kritičnih soočenj s časom, prostorom, v katerem živimo in dilemami, kompleksi, s katerimi smo obdani. Ne upiramo se več puščicam, ki so naperjene v nas, ne zanima nas, od kod so in predvsem, zakaj. Gledališče se več ne sooča dovolj z dilemami in pritiski, ki nas zaobjemajo in dostikrat slepo vodijo. Močna raznolikost tokratnih predstav (ki je sicer dobra in v prid celostne informativnosti o slovenskih gledališčih) pa je strokovni žiriji povzročila marsikatere preglavice, saj je to oteževalo, celo onemogočalo medsebojno primerjanje.

Izbor in postopek programske sheme pa se je iz leta v leto bolj dopolnjeval in natančneje oblikoval. Tako so leta '''1998''' uvedli t. i. nominiranje predstav. V posameznih gledališčih so z interno odločitvijo izbrali pet predstav iz tekoče sezone, za katere so menili, da bi bile relevantne za udeležbo na tekmovalnem programu Borštnikovega srečanja. Izjeme so lahko bile tudi nekatere iz minule sezone, če so le te imele vpliv ali kakršenkoli odločilen pomen za določeno gledališko hišo. Izmed teh petih je potem selektor imel možnost izbirati in tako sestavljati svoj program, ki bi potekal na srečanju.
Poleg že predlaganih predstav s strani gledališč pa je lahko po povsem svojem okusu in mnenju uvrstil še največ tri predstave, ki pa so morale ustrezati danim kriterijem.

Tokratni selektor [[Veno Taufer]] je naredil enega izmed najbolj preglednih in reprezentativnih izborov in pregledov sezone. Večja pozornost se je prav tako namenila spremljevalnemu programu, ki kljub smotrom, da se bi vse bolj enakovredno približal tekmovalnemu, še zmeraj ni zaživel na način, ki bi ga hoteli in si ga tudi zasluži.

===Sklepne misli===

Pregledovanje časopisnih poročil, člankov, zapiskov, pisem bralcev (in vsega, kar še spada pod pojem arhiv) v primeru ˝Borštnikovo srečanje˝ ustvari v bralcu/raziskovalcu občutek, da se ukvarja s posebnim fenomenom. Eden izmed razlogov za to je gotovo ta, da se ob prebiranju evidentiranega gradiva iz leta 1999 počuti popolnoma enako, kot se je pri letu 1990. Zazdi se, da bere iste stavke, ista mnenja, iste provokacije. V medijih se glede Borštnikovega srečanja sleherno leto piše o istih ali vsaj podobnih stvareh.
Za kar seveda ni kriv pisec članka, pač pa neubežno in še skorajda fatalno stagniranje tega nacionalno osrednjega gledališkega srečanja, ki je vsako leto znova vpet v mrežo bolj ali manj ponavljajočih problemskih pojavov in stalno prisotnih preizkušenj.

Dogajanje je iz leta v leto enako. Scenarij se neumorno ponavlja. Še preden se srečanje začne, na površje priplavajo razne finančne težave; konflikti s sponzorji poskrbijo za dramatično negotovost, ali bo Srečanje sploh potekalo in se v celoti realiziralo. Zgodilo se je še vsako leto, kljub problematičnim uvodom – je pa zato bil marsikdaj grobo okrnjen program.
Samo kontinuirana negodovanja brez premišljenih produkcijskih akcij tega ne morejo preprečiti. Za kakšen bistven korak, ki bi pripomogel k izboljšanju denarnega segmenta in večji gotovosti ter kvaliteti celotnega dogajanja, pa se nihče ne odloči.

K izhodišču vsakoletnega festivala seveda spadajo tudi zapleti pri selektorju in njegovem izboru. Če je že upravičen in sprejemljiv izbor selektorja, potem zagotovo pride do krušenja mnenj glede njegove odločitve o sestavi tekmovalnega programa. Tu se pojavijo prve zamere gledaliških hiš, katerih predstavniki kasneje o tem polemizirajo na raznih okroglih mizah, pojavi se celo kakšno odprto protestno pismo. Nato se začenjajo negodovanja o spremljevalnem programu in potiskanju le-tega na stran, z njim povezani očitki, da Borštnikovo srečanje ni dovolj odprto za nove smeri umetnosti in da mu manjka dovzetnosti za alternativno gledališko udejstvovanje. Kar pa je seveda vse prej kot enostavna predpodstavka. BS je srečanje/tekmovanje poklicnih gledališčih, hkrati pa je stremljenje k novemu in širšemu spektru uprizarjanja nujno potrebno.

Tega se zavedajo tudi organizatorji, ki pa so morda ujeti v začaran krog, kako in komu ustreči. Vedno ponavljajoča zgodba se vrti tudi okrog neizživetosti srečanja nasploh. Med občinstvom in ustvarjalci ostaja vez hladna, nepremična in relativno objektivna.
Na novo omišljene javne in odprte okrogle mize niso privedle dosti zainteresiranih, prav tako pa se na njih niso zmeraj pojavljali niti ustvarjalci sami. Simbioza ustvarjalec/gledalec ostaja še zmeraj zakrknjena.

Potiskanje Borštnikovega srečanja naprej, med ljudstvo, v označbo naš, se včasih zdi kot nepremagljiva in grenka borba, ki še zmeraj ni v celoti pokazala dobrih rezultatov in se še vedno nagiba k nehvaležni označbi Borštnikovega srečanja kot srečanja, ki je ''samemu sebi namen''.

'''Viri:'''

(1) Furlan, S. Praznik vseh igralcev. Stop, 1993, št. 43, str. 12

(2) Pezdir, S. Tespisov voz se nadaljuje. Delo, 35/1993, str. 8

(3) Rak, P. Premiki ali stopicanje. Dnevnik, 1998, str. 14

Članki in poročevalna publicistična besedila za potrebe raziskovanja so bili vzeti iz arhiva časopisov: Delo, Dnevnik, Večer, Primorske novice in Mladina, in sicer od leta 1990 do 1999.

Nastja Janžekovič: Peter Božič "ŠUMI"

2010-03-28T13:30:05Z

Zala: New page: '''PETER BOŽIČ: ŠUMI''' Avtorica: '''Nastja Janžekovič''', 2009 Kulturnik, publicist, politik, prozaist, dramatik in še kaj. Vse to opredeljuje življenjsko delovanje letos preminu...

'''PETER BOŽIČ: ŠUMI'''

Avtorica: '''Nastja Janžekovič''', 2009

Kulturnik, publicist, politik, prozaist, dramatik in še kaj. Vse to opredeljuje življenjsko delovanje letos preminulega [[Peter Božič|Petra Božiča]], ki nam je – kar se tiče literature – zapustil velik prozno-dramski opus. Po triindvajsetih letih od nastanka zadnje drame ''[[Španska kraljica]]'' (1985) je Peter Božič lani na pobudo Slovenskega mladinskega gledališča ([[SMG]]) posebej za uprizoritev napisal svoje poslednje delo – dramo [[Šumi]].

Zanimivo je dejstvo, da je Božič, kot je povedal sam, svoje prvo dramsko besedilo, ''Človek v šipi'' (1955) napisal »iz lastnega iskanja, ne da bi vedel, da gre za avantgardno gledališče« in se s tem zapisal v literarno zgodovino kot začetnik drame absurda, ki je tedaj v slovenskem kulturno-političnem prostoru pomenila velik preobrat – odvrnitev od socialistično realističnih načel v umetniški praksi. Za tiste čase je to pomenilo popolnoma pristen in spontan pristop k pisanju (saj sploh še ni poznal Ionesca, šlo je torej za neko vzporedno samoniklo gledališče), ki je za seboj pustilo pomembne posledice na področju slovenske literature in gledališča, četudi tedanja literarna kritika takšnim posegom ni bila naklonjena.

Podobno, pripoveduje Božič, se je zgodilo ob pisanju ''Šumija''. Tudi pisanje zadnje igre je vodil nekakšen naravni nagib, ki je izviral iz med- in povojne izkušnje. Skrbi ga problem vrednostnega sistema, ker »ko človek tega nima več, se začne pekel«. In ta pekel je lahko bodisi vojna bodisi stanje brezizhodne ujetosti v iskanje smisla ali občutje absurda (iz tega občutja je izhajal tudi Beckett), kot ga Božič uprizarja v svojih prvih dramah na [[Oder 57|Odru 57]]: ''[[Človek v šipi]]'' (sicer neuprizorjena), ''[[Zasilni izhod]]'' (1957) in ''[[Križišče]]'' (1958). Vendar se problem iskanja nikoli najdenega smisla bolj ali manj ohranja skozi ves njegov dramski opus, vse do ''Šumija''. Tukaj je nujno izpostaviti okoliščine, v katerih je drama ''Šumi'' nastajala. Božiča je torej že od nekdaj skrbel problem vrednostnega sistema, poleg tega pa ga je prav lani, v mesecih prerekanja glede ponovnega poimenovanja Titove ulice v Ljubljani in izkopavanj v Hudi jami, mučil tudi problem izročila in odnosa do mrtvih.

In prav ta dva motiva sta ga pripeljala do tovrstne »dramatizacije« romana ''Chubby was here'' (1987). Ta predelava v bistvu nima (vsaj vsebinsko) veliko opraviti z dogajanjem in osebami iz romana, ampak se Božič iz, kot že rečeno, naravnega nagiba osredotoči na Narednikovo zgodbo in Chubbyjevo skrb za izročilo, ki ga je prejel od očeta tik pred njegovo smrtjo. Skozi ''Šumija'' govori neposredna družbena kritika (iz ust Chubbyja, Mame in Barbare), ki sicer ni značilna za dramo absurda ali za postmodernistično dramo. Za primer navajam Barbarino kritiko brezobzirne moči. V tej dramski repliki prepoznavam kar neko strjeno sporočilo ''Šumija'', ogorčenost nad nenehnim razčiščevanjem preteklosti, ki povzroča hude posledice tudi v sedanjosti, problemov, ki izvirajo iz preteklosti pa to razčiščevanje nikakor ne reši.

BARBARA: ''Vidiš, kaj si naredil! Ubil si svoje življenje, ves čas si govoril, da je Ljerka tvoje življenje. Ti moraš vedno nekaj počet, moški morate kar naprej nekaj počet. Usodo morate obračat na glavo, delat zgodovino in ubijat ljudi. Namesto da bi bila Ljerka tam, kjer je bila, imaš svoj prvi umor pred nogami. Hudič naj te vzame, Chubby, odrešenik, ki kar naprej odrešuješ ljudi. Mene že ne boš, da veš!''

Vendar je treba izpostaviti, da se ''Šumi'' vendarle razlikuje od Božičevih prvih dram (navsezadnje so vmes pretekla kar štiri desetletja) in da ima veliko potez postmodernistične drame – in s tem se ''Šumi'' približuje ''[[Komisar Riš|Komisarju Krišu]]'' (1978) in ''[[Španska kraljica|Španski kraljici]]'' (1985). Te tri igre najbolj veže lastnost vračanja h klasični dramaturgiji, kar pomeni za gledalsko občinstvo bolj razumljivo dogajanje in posledično večji obisk, ki ga je Božič vedno želel doseči. Sicer se tudi v ''Šumiju'' znajdemo na grotesknem prizorišču pekla, občutja absurda, iz katerega dramski liki ne morejo pobegniti: dogajanje, ki se sicer odvija na nekih empiričnih prizoriščih, se seli iz lokala Šumi na vrt, potem v popravni dom, v vlažno mansardo, polno podgan, na pločnik in v Stalać v Bosni. Vendar so besede in dejanja polni lažnosti in manipulacije. Absolutne resnice ni, nihče v drami nima prav, morala je vprašljiva, ljudje se vdajajo zgodbam o Chubbyju in v teh zgodbah najdejo smisel – v obsojanju »zločinskega« izkopavanja očetovih kosti.

Ljudje izven družbe, marginalci kot so Chubby, Barbara in Geri ter navsezadnje tudi Narednik sam, so glas kritike. Vsi ti liki so v duševni stiski zaradi obremenjenosti s preteklostjo: Narednik je v Bosni pustil »življenje« in je v Sloveniji samo še simuliral eksistenco brez smisla, Barbara se obremenjuje s svojim begom iz partnersko-seksualnih zvez in morda nezavedno tudi z vestjo zaradi materinega samomora (o katerem ne vemo, ali je resničen ali le govorica), Geri je umsko bolan in beži pred materjo, hkrati pa ga žre vest zaradi izdajstva Chubbyja, katero povzroči plaz govoric in obsesije s Chubbyjem, ta pa se obremenjuje z Narednikovo preteklostjo, skrivnostnim izročilom, ki ga nazadnje najde v bosanski polsestri Ljerki (za katero spet nismo prepričani, ali je polsestra ali ljubica).

Ena od značilnosti postmodernističnih dram je tudi prepletanje empiričnega in literarnega sveta, celo povzemanje po resničnih zgodovinskih dogodkih. Tovrstni stik se kaže v Narednikovi zgodbi (propad Jugoslavije) in v Chubbyjevi osebi. Chubby kot dramska oseba sicer nima veliko opraviti z Chubbyjem – šumijevcem Vojinom Kovačem (čeprav sta oba pisala pesmi). Skupna pa jima je vendarle radikalna in dokončna zvestoba svojemu izročilu (Chubby gre do konca, da bi ustregel očetovi obljubi, Vojin Kovač pa gre do konca v literarni umetnosti – jo živi). Božič pravi, da je dramsko osebo poimenoval po tem avantgardnem pesniku zato, ker oba predstavljata najbolj radikalen primer svoje generacije. Tukaj naj pripomnim, da je Vojin Kovač bil predstavnik neke generacije, generacije šumijevcev, generacije 68, ki je imela močno ideologijo in v njej videla svoj smisel, literarni Chubby pa je predstavnik generacije izgubljenega smisla in izgubljenega izročila. O obeh so zaradi neobičajnega, nekonformističnega vedenja krožile številne čudne zgodbe. Tako, kot so pesmi in vedenje Vojina Kovača povzročili vsesplošno moralno paniko med ljudmi, ki niso mogli stopiti iz svojega omejenega (ne)razumevanja umetnosti, tako sta Chubbyjev neinstitucionalen pokop očeta in odkopavanje kosti imela podoben učinek. Gerijeva replika je zelo zgovorna; najprej našteva velike ideje tistega časa (iz tega lahko prepoznamo tudi, v kateri čas je dramsko dogajanje umeščeno), nato pa čisto banalne ideje malega človeka:

GERI: /…/ ''Chubby ni s tega konca sveta. Chubby ni od tod. In jaz tudi ne čisto. Za Chubbyja pravijo, da uničuje vero v Boga, vero v partijo, vero v socializem, vero v plavanje, vero v Križaja, vero v Olimpijo … ''

Dramsko dogajanje se zaplete, ko z izročilom, ki ga Chubby na vsak način hoče izpolniti, začne manipulirati in ga po svoje urejati oblast – tako politična kot cerkvena. Ta oblast se sicer ne pojavi na odrskem prizorišču, deluje samo »od zunaj«, za njeno delovanje izvemo iz pričevanj dramskih oseb. Javnost (oblast, cerkev, ljudje z govoricami) nasilno vdira v intimno željo posameznika, ki hoče zgolj izpolniti zadnjo željo pokojnika:

CHUBBY: ''Očeta sem imel rad. Zato nimam izbire. Noben far me ne bo pripravil do tega, da bi naredil drugače, kot sem obljubil Naredniku. Za take grde zgodbe jaz enostavno nimam kože. Zakaj pa sta mi dala tako kožo, da tega ne zmorem in ne znam?''

V tem zapletu prepoznavam v Chubbyju nekakšno Antigono in večno vprašanje, kdo sploh ima pravico/legitimiteto, da opredeljuje greh, kaj je prav in kaj narobe. Oblast in cerkev si prilaščata pravico do posedovanja pokojnika, njegovega trupla oziroma kosti in njegovega groba (/…/ saj je vsaka zemlja, kjer se pokoplje človeka, posvečena). Božič izpostavlja tudi vprašanje, kako lahko človek človeku izbriše greh. Sploh pa nekdo, ki ne pozna konkretnih okoliščin in želja mrtvega posameznika, ampak svojo oblast nad tem posameznikom (mrtvim ali živim) upravičuje s sklicevanjem na krščanskega Boga. Razlika je v tem, da so v Šumiju posvetni in sveti zakoni na isti strani. Na nasprotni strani pa izročilo in Chubbyjev strah pred maščevanjem stare poganske matere zemlje, ki terja pokop izven meja vseh državno-cerkvenih zakonov. Eksplicitna kritika izgube občutka pietete do mrtvih ali celo preziranje le-te se kaže v naslednji repliki:

CHUBBY: ''Zato, ker se moram prepričat, če je tukaj v preprogo zavit ves Narednik. Pomiri se, to je samo izpolnjena obljuba in konec vse te zgodbe. Pojdiva v hišo, tole bova vzela s sabo, živim ne zaupam. Zlasti mrtvih ne …''

Če se že zatekamo k asociacijam na grško tragedijo, naj omenim še Chubbyjevo orestovsko razklanost. Ker je Chubby ravnal po zadnji želji očeta (vendar ta ni bila ubiti Mamo) in ubogal mater zemljo, je prišel v konflikt z oblastjo in »uradnim«, krščanskim Bogom. Na tem mestu ne moremo mimo problema relativnosti morale, vendar Božičev ''Šumi'' daje prednost (nasprotno od Ajshilove ''Oresteje'') iracionalnim, večnim zemeljskim zakonom, pravzaprav izročilu. Zanimivo je tudi to, da novodobni Orest, Chubby, ve, kaj je treba storiti in se pri tem ne ozira na Erinije (zgodbe, ki po mestu krožijo o njem, a mu ne pridejo do živega).

Drama ''Šumi'' je teatralna drama, ki spretno uporablja oder (oziroma ga še bo) v svojo korist. Nikakor ni poetična, nima lastnosti, ki bi jo vezale na literarno besedilo. Realizirana je szondijevska dramatičnost, ki se odvrača od vsega, kar je zunanje, je absolutna – čeprav so, vsaj kar se tiče kraja in časa, prisotne tudi nekatere mimetične prvine. Drama prikazuje samo sebe, in ne pripovedi. Dogajanje in replike so prikazani v nastajanju, čas je kljub časovnim preskokom vedno sedanjost. Božič je tudi v ''Šumiju'' blizu Beckettovi fragmentaciji, redukciji in raztelešanju dramskega besedila. Dogajanje nima strukture Freytagove piramide, ampak poteka linearno od prvega do zadnjega prizora. Edini zaplet, če mu lahko tako rečem, nastane v enajstem prizoru (torej na polovici drame), ko Chubbyja začne mučiti Narednikova skrivnost, ki ga na koncu uniči. Dotlej je Chubby imel mir pred očetom, zdaj pa začne iskati vzroke za očetovo željo in obiskovati grob v Bosni (začne ga begati preteklost):

CHUBBY: /…/ ''Ves čas sem odganjal od sebe misel, ki je postala vsiljivka, kot pri kakšnem bolniku, da moram na njegov grob. Muči me skrivnost, ki jo je odnesel s seboj.''

Govorica, beseda brezkompromisno obvladuje dramsko dogajanje ''Šumija'' in ne obratno. Za Božičev jezik je značilna redukcija, neizoblikovan, osiromašen prvinski jezik, ki pa doseže učinek, ustrezen svojim dramam. Če bi uporabljal visoko poetičen, celo patetičen jezik, bi ''Šumi'' izzvenel komično. Njegov jezik je stvaren, usmerjen na konkretne predmete in ljudi. In prav zaradi tega lahko samo ena abstraktna beseda (npr. prihodnost), in to celo iz ust umsko bolnega človeka, doseže izjemen učinek. Na primer:

BARBARA: ''Pa tudi kaj pojest je dobro. Ampak, kaj bo pa za popit?
GERI (se le zgane): To pa se ne ve, to z žejo je čista prihodnost.''

Jezik v Božičevih igrah predstavlja svet – jezik je svet. Zato je treba povedati še nekaj besed o bistvenih značilnostih jezika v ''Šumiju'', saj skozi ta jezik bralec oziroma gledalec spoznava svet, ki se pred njim odvija (oziroma se še bo) na odrskih deskah. Čeprav prevladuje knjižni jezik, občasno vdirajo slengovske in vsakdanje nižje pogovorne besede, ki zaradi prave mere prav tako močneje učinkujejo na gledalca (klati se naokrog, zasral sem, lajdra, poln kufer, kreten, prekleti peder, frik, fukfehtar …). Mera se poruši v zadnjih prizorih, ko Barbara besni zaradi Ljerke. V samo nekaj stavkih je nakopičenih veliko število vulgarizmov, kot na primer: /…/ ''ko je Chubby pripeljal to pičko iz Bosne, vse kurbe prihajajo iz Bosne'' /…/. Zanimive so tudi metafore, naj izpostavim komparacije, ki so popolnoma stvarne, ne odražajo nič abstraktnega. Na primer iz Barbarinih ust se to sliši tako: ''smrdiš kot star pes ali kot breja mačka si, ki se že desetletja vrti okoli svojega repa''.

Iz vsega povedanega nam je torej jasno, da je ''Šumi'' zavajajoč naslov drame, saj bralec oziroma gledalec pričakuje, da bodo v drami zaobsežene prigode (četudi na Božičev način) šumijevcev. Peter Božič pa nam ponudi popolno zastranitev in skoncentriranost na Narednikovo zgodbo, okoli katere se vrti vso dogajanje in vse obsesije; in rezultat je klavstrofobičen občutek ujetosti v to zgodbo. Drama se kljub linearnemu poteku in dogajanju v sedanjosti ves čas obrača nazaj, je nekakšna retrospektivna zgodba, saj se neprestano razčiščuje in pojasnjuje preteklost – dramske osebe, ki brez smisla bivajo v sedanjosti, neprestano govorijo o preteklosti (Gerijeva mama jo celo arhivira, saj fanatično zbira časopisje že petdeset let).
Lokal Šumi tako ostaja izhodišče in odprti konec celotnega dramskega dogajanja. Za pultom pri Mariji se odpre prvi prizor z Narednikom in zaključi zadnji prizor, ko Chubby zadnjič obišče Šumi in pusti napis na zidu: CHUBBY WAS HERE. Dramsko dogajanje s tem ostane odprto.

V uvodu sem omenila, da je Peter Božič igro ''Šumi'' napisal posebej za Slovensko mladinsko gledališče (SMG). Kot je rekel sam, se zaradi mladostnega razočaranja nad nenaklonjenostjo gledališč in kritikov, ki zaradi radikalnosti in revolucionarnosti njegovih del, teh niso hotela uprizarjati, pisanja dram ni več loteval brez zunanjih pobud, torej ne izven razpisanih natečajev. Svoje drame je pisal z namenom, da bi bile uprizorjene. Ker si je z njimi prizadeval teatralnost dramske forme osvoboditi navezanosti na literarno besedilo, so njegove igre kot nalašč primerne za oder – šele takrat zaživijo v vsej svoji namembnosti. Po Božičevi teoriji dramatike je v gledališču vse jezik, vse je namenjeno izražanju. Kar pomeni, da gledališka beseda ni podrejena besedilu, da ni namenjena zgolj branju, ampak je samostojna gledališka ustvarjalna koncepcija, ki je prava šele na odru.

In kako je prišlo do pobude za uprizoritev? To je pojasnila direktorica Slovenskega mladinskega gledališča, [[Uršula Cetinski]], ki je Božiču pred tremi leti predlagala, naj za predstavo v SMG dramatizira roman Chubby was here. Ker je Božič že od nekdaj veliko sodeloval s SMG in v času njenega predloga bil celo podpredsednik sveta SMG, je pobuda očitno bila sprejeta z navdušenjem, celo takšnim, da se je Peter Božič po triindvajsetih letih premora ponovno lotil pisanja drame, kljub temu da je imel veliko dela že na področju političnega udejstvovanja. Ker je poseben vtis nanj naredila predstava ''Razdejani'' avtorice Sarah Kane v režiji [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]], si je zaželel, da bi slednji režiral tudi takrat še nastajajočo dramo ''Šumi''. Po besedah Uršule Cetinski je ''Šumi'' tako »že uprizoritvena dramska matrica, ki je zvesta temeljnim zahtevam antirealistične naravnanosti«. Zato je treba počakati na premiero ''Šumija'', ki nam bo šele nudila popolno razsežnost te igre. Zaenkrat pa nam preostaja samo golo dramsko besedilo brez uprizoritvene moči.

Peter Božič

2010-03-28T13:14:36Z

Zala: /* Posebni članki */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]]
==Življenjepis==
(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.

==Naslovi dram==

* [[Šumi]], (2009)
* [[Španska kraljica]], (1985)
* [[Nad nami so znamenja tri]], (1981)
* [[Komisar Kriš]], (1978)
* [[Barakarji]], (1976)
* [[Panika]], (1976)
* [[Mravlje so še na zvezdah]], (1975)
* [[Tomšičeva smrt]], (1972)
* [[Prikazni]], (1970)
* [[Človek v šipi]], (1970)
* [[Obisk stare mame]], (1968)
* [[Jezdec na strehi]], (1968)
* [[Dva brata]], (1965)
* [[Kaznjenci]], (1963)
* [[Vojaka Jošta ni]], (1962)
* [[Križišče]], (1957)
* [[Zasilni izhod]], (1957)

==Posebni članki==
* [[Nastja Janžekovič: Peter Božič "ŠUMI"]]

==Nagrade==
==Viri==
*Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.

==Zunanje povezave==
* [http://www.mladinsko.com/predstave/pogovori-v-klubu/simpozij-o-petru-bozicu/ Slovensko mladinsko gledališče]

Peter Božič

2010-03-28T13:13:45Z

Zala:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]]
[[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]]
==Življenjepis==
(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.

==Naslovi dram==

* [[Šumi]], (2009)
* [[Španska kraljica]], (1985)
* [[Nad nami so znamenja tri]], (1981)
* [[Komisar Kriš]], (1978)
* [[Barakarji]], (1976)
* [[Panika]], (1976)
* [[Mravlje so še na zvezdah]], (1975)
* [[Tomšičeva smrt]], (1972)
* [[Prikazni]], (1970)
* [[Človek v šipi]], (1970)
* [[Obisk stare mame]], (1968)
* [[Jezdec na strehi]], (1968)
* [[Dva brata]], (1965)
* [[Kaznjenci]], (1963)
* [[Vojaka Jošta ni]], (1962)
* [[Križišče]], (1957)
* [[Zasilni izhod]], (1957)

==Posebni članki==
==Nagrade==
==Viri==
*Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.

==Zunanje povezave==
* [http://www.mladinsko.com/predstave/pogovori-v-klubu/simpozij-o-petru-bozicu/ Slovensko mladinsko gledališče]

Anja Bunderla: Dušan Jovanovič "RAZODETJA"

2010-03-28T12:54:03Z

Zala: New page: '''Dušan Jovanović: RAZODETJA''' Avtorica: '''Anja Bunderla''' Sam naslov dramskega teksta ''Razodetja'' bralčev horizont pričakovanja zapolni z mislijo o odstiranju oz. razk...

'''[[Dušan Jovanović]]: RAZODETJA'''

Avtorica: '''Anja Bunderla'''

Sam naslov dramskega teksta ''[[Razodetja]]'' bralčev horizont pričakovanja zapolni z mislijo o odstiranju oz. razkrivanju nečesa skrivnega. Klasična pričakovanja se kmalu sesedejo, saj dramski svet ne posreduje sporočila nabožnosti in moraličnosti, na njuno mesto stopijo hedonistične, včasih sadistične uživancije, ki jih postrežejo iz Jovanovićevega že znanega teksta ''Karamazovi'' potegnjeni junaki in njihove usode med nekje po drugi vojni in danes. Spogledovanje postreže s citatnostjo in avtocitatnostjo, saj pisec koketira z lastnim že obstoječim delom, prevzame njegove dramske osebe, določene dele prizorov in osnovno fabulo, ki jo nadgradi z dodanimi »fleši« iz življenja dramskih oseb.

Klasična struktura dramskega teksta se sesuje. 43 prizorov je nanizanih v zaporedju, ki ne sledi vzroku ter posledici, niti ne teži k vrhuncu. Kar konkretno izgleda tako, da dramske osebe v eni situaciji pripadajo čisto drugim prostorskim in časovnim dimenzijam kot v naslednji. So situacije, ko smo skupaj z dramskimi osebami nekje v Srbiji in potem na primer v Angliji. Ponudi se cela paleta lokacij, kjer se odvija dogajanje, k temu pa sovpada še mnogoterost časov dogajanja. S perspektive iskanja konkretnega zgodovinskega časa, se dogajanje odvija v času začetkov povojnega, mogoče že jugoslovanskega medvojnega komunizma, in vse do mračnih in krvavih devetdesetih let prejšnjega stoletja na Balkanu, lahko pa bi govorili tudi o prizorih, v katerih bi se dogajanje dalo umestiti v okvirje aktualne kapitalistične sedanjosti. Poleg tega se v dramskem tekstu prehodi različnih dramskih realnosti dogajajo tudi znotraj dramske situacije, s tem ko dramski junaki predvidijo svojo prihodnost ali bodočnost ostalih članov, o njej v isti sapi govorijo kot iz distance do preteklosti, kot pripoved o nji, včasih se to stopnjuje do te mere, da se zdi, da dramske osebe s svojo besedo celo izstopijo iz dramske realnosti. Pride do kratkega stika, ki poudarja samo teatralnost dogajanja, ko se tekst igra na odru, zgolj z branjem pa nad situacijo razprostira širši razgled – dramski subjekt nase pogleda kot na dramski objekt; še širše je to pogled, v katerem se zdijo dramski akterji zgolj sem in tja premetavajoči se objekti v rokah zdaj takih in spet kvazi drugačnih ideoloških aparatov.

Zanimivo se zdi, da je dramatikov subjekt skrčen na minimum, saj zaobjema seznam oseb, naslove dramskih situacij, navedbo dramskih oseb pred začetkom govora ter tu in tam kakšne opise govora in gibanja, redko prostora. Vsa moč se prepusti besedi in dialogu, nedoločna mesta (Unbestimmtheitstellen), ki ostajajo za vsako dramsko situacijo oz. prizorom pa seveda pripisujejo pomembno vlogo bralcu/režiserju, ki v prepletu konstruira fiktivno resnico, v vsakem novem branju osvetljeno z novim pogledom in novimi spoznanji, ki jih dramatikov subjekt - hote ali ne – posreduje bralskim/gledalskim potrebnežem.
Zgolj statistično gledano se za osrednjo dramsko osebo lahko postavi Olgo, saj se pojavi v največ dramskih situacijah. Olga je Slovenka, strojepiska, ki se zelo mlada poroči s Srbom Svetozarjem, ločencem z dvema sinovoma, Brankom in Dejanom. Gledano na ravni besede Olgo kot osrednjo označi tudi Svetozar, ko jo poimenuje za razodetje: »Ti si zame razodetje. Drugo razodetje v mojem življenju. Prvo je bil komunizem, drugo si ti.« Pomenljivost besede »razodetje« pri tem kaže že sam naslov dramskega teksta, zato se zdi temu primerno poudariti tudi Olgino mesto.

Olga zapusti rodno grudo, jo zamenja za roko komunista, za nagrado prejme njegova dva otroka iz prejšnjega zakona in še enega lastnega, po sladkih devetih mesecih zakona spravi moža, ki ga medtem utiševalci Stalina s prevzgojitvenim namenom ujamejo v zapor, v obliki posvečene podobe v svoje misli ter se šele na stara leta, v domu za ostarele začne spraševati o iluzornosti podobe, ki jo je determinirala do lastnega samodojemanja. Ob koncu dramskega teksta se ji odpre želja po vrnitvi domov v Log pod Mangartom, se pravi nazaj k tistemu, kar je bila, preden je zapadla v past Svetozarjevega ljubezenskega razodetja, vendar domačega loga ni več, ker ga je porušil potres.

Prvo razodetje – komunizem - pa je osrednja točka, ki pomembno zapečati usodo Karamazovih. Jovanović skozi usodo Svetozarja pokaže aparat komunističnega političnega sistema, ki se v teoriji lepo sliši in zato pri marsikomu pridobi status »razodetja«, po praktični strani pa prinaša še najmanj razočaranje. Tako Svetozarja njegovo nesrečno spoznanje pripelje v zapor, ko pa se reši Golega otoka in po letih pride domov, umre. Kot da bi ga Jovanović s tem kaznoval za napačno izbiro razodetja. Krutost Svetozarjeve kazni se stopnjuje do te mere, da najmlajši sin Janez svojega mrtvega očeta sploh ne prepozna, saj ga je skozi otroštvo srečeval samo ob tistih bore besedah v zaporu. Posledično na njegovem pogrebu ne more čutiti bolečine ob nastali praznini. Tudi ostala dva sinova do očeta ne kažeta močnih simpatij, sploh starejši Branko ne, ki očeta zaradi pretepanja sovraži že od malih nog.

Jovanović v Dejanu in Branku pokaže dve opciji razvoja otroka, eden gre po strani problemov in mimo zakona ter na koncu propade oz. še bolje: po Jovanoviću dobesedno razpade. Drugi, mlajši, postane zdravnik, se poroči, živi »pospravljeno« življenje, za brisanje problemov pa že od malega uporablja čarobno gumico, s katero se prepričuje, da je vse v redu. Vendar tudi njega balkanska vojna konec koncev pripelje do propada, sicer ne totalnega, ostane »samo« brez nog - dejstvo, pri katerem čudežna gumica ne pomaga kaj prida. Najmlajši Karamazov, Janez, je glasbenik, ki s svojo karamazovščino kot študent protestira proti vladajočemu sistemu, v svojih zahtevah se zdi blizu anarhizmu in gibanju hipijev. V protestih ga fizično kruto obdela policija, ki jo, recimo, kot eden izmed vladajočih vodi njegov stric Viktor.

Zdi se, da se zgodovina ponavlja, da veliki ideološki aparat pod sabo podira že drugo generacijo ljudi - če pogledamo samo primer očeta Svetozarja in njegovega sina Janeza. Slej ko prej pridejo na vrsto tudi tisti na najvišjih položajih, pri tem imam v mislih strica Viktorja, ki ga politika prisili v umik. Družba se zdi struktura, ki se kot taka pravzaprav ne spreminja, spreminjajo se le njene zunanje podobe, njeni akterji, notranja pravila pa ostajajo. Sploh v politiki. Danes si bil recimo med velikimi borci za svobodo in demokracijo, jutri pa se jim tvoja vera in zaslužnost zdita že nevarni in te po liniji najmanjšega odpora pošljejo na pranje možganov, kjer se boš v ponavljanju lepozvenečih krilatic učil razmišljati s svojo glavo. Pa naj se sliši še tako nonsensko povedano. Usmiljenja vredno pa je to, da tudi tretja generacija, se pravi Olgina vnukinja Katica, svojega časa, časa kapitalizma sprva ne vidi kot slabega, nasprotno, zdi se ji kot »permanentna loterija«, kjer »lahko zadeneš boga in pol«. Kar kot vračajoči se cikel spominja na dedka Svetozarja in njegovo prvotno navdušenost nad socializmom. Jovanovićevo preigravanje že preigravanih in že preigravanega z vso svojo neposrednostjo in krutostjo pri tem sovpada z delovanjem ideološkega motorja, ki s svojim brnenjem premetava vse, kar pride blizu.

Jovanović v literarni diskurz spravlja tudi diskurze področij, kot je na primer medicinski ali športni. S podrobnimi opisi poškodb in bolezni skrbi za objektivne vložke, ki zadušijo potek dogajanja, sploh, ko o njih govori oseba, ki se nahaja na drugem delu Evrope. Tako namesto pričakovanih emocij sledimo hladnemu poročilu o dogajanju v človeškem telesu. Kar po eni strani niti ni tako nenavadno, saj nobeden od njih ni sposoben ali permanentno deležen nežnih čustev. V času, ki ga prikazuje dramatikov subjekt, čustvena frigidnost sploh ni kaj čudnega. V enem izmed najbolj krutih dramskih prizorov prikaže bratomor v preobleki televizijskega prenosa športnega dvoboja, kjer si sodržavljana odrezujeta dele svojih teles – vse od očes pa do spolnih udov in notranjih organov. (Neokusno? No ja, mislim, da se v vojni težko najde kaj okusnega.) Dramatikov subjekt - dalje - z občutkom in seveda izkušnjo izpostavi intimne misli treh bratov Karamazovih v vojni, kjer priznajo, da jih je strah, da si ne bi mislili, da bodo kdaj lahko ubijali ljudi. In to za ceno v kapitalistično srajco oblečene »nove« družbe.

Jovanović ponovno sesuje mnoge klasične dramske predpostavke, vendar dramski tekst še vedno stoji in se gradi z vsakim novim branjem ali odrsko postavitvijo. Pri tem dramski tekst postavlja stvarnost različnih ideoloških aparatov in emotivnih zaslepljenosti, ki se vedno znova razodevajo z vsem šarmom, kar ga premorejo, se počasi razkrijejo in pokažejo svojo realno vsebino. Vendar nas kar in kar ne izuči, ker smo tako ljudje kot tudi besede ali zgolj znaki vedno znova določeni skozi različne kombinacije, kontekstualizacije, ki ne poznajo meja. Jovanovićeva pisava je pisava o času, ki mojemu branju ponuja drugačne predstave kot bralcu, ki je čas neznosne komunistične lahkosti so-doživljal. Vsekakor pa gre za pretres, ki ne pušča hladnega, vpije po vedno novem sestavljanju drobcev mozaika dramske realnosti, ki se zdi neskončno neskončen in zato tudi dober.

Dušan Jovanović

2010-03-28T12:49:12Z

Zala: /* Posebni članki */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Dramatika|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Avtorji|Jovanović, Dušan]]

==Življenjepis==
Dušan Jovanovič, režiser, dramatik, esejist, lucidni kolumnist ter med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada, se je rodil v Beogradu, pred začetkom druge svetovne vojne, 1.10.1939. Po drugi svetovni vojni sta se mu ločila starša in z očetom se je leta 1951 preselil v Ljubljano. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev (in direktor) Gledališča Pupilije Ferkeverk, prav tako v začetku sedemdesetih soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je postal docent leta 1989, kjer je predaval režijo. Konec devetdesetih let se je uveljavil tudi kot pisec kolumn, hkrati pa se je posvečal najrazličnejšim gledališkim projektom. Na redni seji Upravnega odbora Prešernovega sklada 2005 je bil izvoljen za novega predsednika.

==Režije==
===2001-===
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt, [[Anton Podbevšek Teater]]
*2009 Janez Janša, Dušan Jovanović ''[[Spomenik G]]'' (Rekonstrukcija predstave EG Glej iz leta 1972), r. Janez Janša, Dušan Jovanović, [[Maska Ljubljana]] in [[Mestno gledališče ljubljansko ]]
* 2008 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', SNG Nova Gorica
*2008 [[Andrej Hieng]] ''[[Osvajalec]]'', SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molière ''Tartuffe'', SNG Drama Ljubljana
*2006 Miroslav Krleža ''Gospoda Glembajevi'', [[SNG Nova Gorica]]
*2006 Tennessee Williams ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', Drama [[SNG Maribor]]
*2006 Lev Nikolajevič Tolstoj ''Ana Karenina'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Dale Wassermann ''Let nad kukavičjim gnezdom'', [[SLG Celje]]
*2004 William Shakespeare ''Julij Cezar'', [[MGL]]
*2004 David Edgar ''Oblika mize'', [[SNG Nova Gorica]]
*2003 William Shakespeare ''Troilus in Kresida'', [[SLG Celje]]
*2003 Pierre de Marivaux ''Volilo'', [[Gledališče Koper]]
*2003 Margaret Edson'' Um'', Drama SNG Maribor
*2002 William Shakespeare ''Romeo in Julija'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Samuel Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana
*1999 Dušan Jovanović ''[[Klinika Kozarcky]]'', [[SSG Trst]]
*1997 Nikolaj Vasil'evič Gogol' ''Revizor'', SNG Drama Ljubljana
*1997 Dušan Jovanović ''Kdo to poje Sizifa'', SNG Drama Ljubljana
*1994 Anton Pavlovič Čehov ''Galeb'', Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Ljudomrznež'', PDG Nova Gorica
*1993 Roger Vitrac ''Volkodlak'', PDG Nova Gorica
*1993 Brian Friel ''Ples v avgustu'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1992 William Shakespeare ''Kralj Lear'', koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], SNG Drame Ljubljana in [[MGL]]
*1992 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', MGL
*1992 Sam Shepard ''Pokopani otrok'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Eugene O'Neill ''Dolgega dneva potovanje v noč'', SSG Trst
===1981-1990===
*1990 Dušan Jovanović ''[[Don Juan na psu]]'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Dušan Jovanović ''[[Zid, jezero]]'', SNG Drama Ljubljana
*1988 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', SSG Trst
*1988 [[Primož Kozak]] ''[[Afera]]'', SSG Trst
*1987 Branislav Nušić ''Sumljiva oseba'', [[SSG Trst]]
*1987 [[Rudi Šeligo]] ''[[Slovenska savna]]'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*1986 [[William Shakespeare]] ''[[Tit Andronik]]'', Shakespearefest, Subotica
*1986 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', [[SSG Trst]]
*1986 Dušan Jovanović ''[[Blodnje]]'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1985 [[Ivo Svetina]] ''[[Lepotica in zver]]'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1984 [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', Slovensko mladinsko gledališče in Centar za kulturno djelatnost Zagreb
*1980 Friedrich Schiller ''Spletka in ljubezen'', [[MGL]]

== Nagrade ==

* 2009 Zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu
* 2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagradaza]] najboljšo uprizoritev v celoti (M. Proust/H. Pinter/D. Trevis ''Iskanje izgubljenega časa'', SNG Drama Ljubljana)
* 2000 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (S. Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana)
* 1994 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Antigona'', na Tednu slovenske drame Kranj<br>
* 1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Don Juan na psu'', SNG Drama Ljubljana)
* 1990 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Zid - jezero'', na Tednu slovenske drame Kranj<br>
* 1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Zid, jezero'', SNG Drama Ljubljana)[[Dušan Jovanović/Nagrade|obrazložitev89]]
* 1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Za narodov blagor'', SSG Trst)
* 1980 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Schiller ''Spletka in ljubezen'', MGL)
* 1980 [[Grumova nagrada]]  za najboljše novo izvirno besedilo [[K|''Karamazovi'']], na 10.[[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] Kranj<br>
* 1979 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Kralj na Betajnovi'', MGL)
* 1978 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (R. Šeligo ''Čarovnica iz Zgornje Davče'', SLG Celje)[[Dušan Jovanović/Nagrade|obrazložitev]]
* 1975 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', SMG)
* 1975 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana)
*1973 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za režijo (W. Gombrowicz Ivona, princesa Burgundije, SLG Celje)

==Naslovi dram==
*''[[Predstave ne bo]]''
*''[[Življenje plejbojev]]''
* ''[[Norci]]''
* ''[[Znamke, nakar še Emilija]]''
* ''[[Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka]]''
* ''[[Žrtve mode bum bum]]''
* ''[[Še vedno ga ljubim]]''
* ''[[Sobota dopoldan]]''
* ''[[Avtostop]]''
* ''[[Generacije]]''
* ''[[Osvoboditev Skopja]]''
* ''[[Karamazovi]]''
* ''[[Sonce sije na visokem nebu]]''
* ''[[Vojaška skrivnost]]''
* ''[[Viktor ali Dan mladosti]]''
* ''[[Jasnovidka ali dan mrtvih]]''
* ''[[Zid, jezero]]''
* ''[[Don Juan na psu]]''
* ''[[Balkanska trilogija]]''
* ''[[Antigona]]''
* ''[[Uganka korajže]]''
* ''[[Kdo to poje Sizifa]]''
* ''[[Karjan C]]''
* ''[[Klinika Kozarcky]]''
* ''[[Ekshibicionist]]''
* ''[[Razodetja]]''

==Bibliografija==
==Posebni članki==

* [[Anja Bunderla: Dušan Jovanovič "RAZODETJA"]]
*[[Janez Janša, Dušan Jovanović/Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.|Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.
*[[Janez Janša, Dušan Jovanović/Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije|Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.
*[[Dušan Jovanović/Dramski opus Dušana Jovanovića, avtor: Vesna Lešnik|Vesna Lešnik: Dramski opus Dušana Jovanovića]]

==Zunanje povezave==

[http://www.veza.sigledal.org/novice/drama-v-dru%C5%BEbi-spektakla Tomaž Toporišič: "Drama v družbi spektakla" - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/ne-bi-je-mogel-%C5%A1e-enkrat-napisati-ne-tako-ne-druga%C4%8De Miha Trefalt: "Ne bi je mogel še enkrat napisati ne tako ne drugače" - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[Priimek ime:=Jovanović, Dušan| ]]
[[leto rojstva:=1939| ]]
[[kraj rojstva:=Beograd| ]]
[[področje ustvarjanja:=režija| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=esejistika| ]]
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]]

Jure Gantar

2010-03-06T09:09:56Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Gantar, Jure]]
[[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki in raziskovalci|Gantar, Jure]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Gantar, Jure]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Gantar, Jure]]

==Življenjepis==
Leta 1987 je diplomiral na oddelku za dramaturgijo na ljubljanski [[AGRFT]]. Od leta 1988 do 1989 je bil umetniški vodja [[EG Glej|Eksperimentalnega gledališča Glej]], v letih 1988-1992 pa je deloval kot asistent-stažist na [[AGRFT]]. Na Akademiji je na temo ritualnih teorij komedije magistriral leta 1989, tri leta kasneje (1992) pa je doktoriral iz dramskih ved na univerzi v Torontu. Od leta 1992 do 1998 je bil docent na oddelku za gledališče na Univerzi Dalhousie v Halifaxu. Od 1998 tam opravlja funkcijo izrednega profesorja, v obdobju 2001-2005 pa je bil tudi predstojnik oddelka. Leta 2009 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja na oddelku za gledališče.

==Knjige==
*2005 '''The Pleasure of Fools: Essays in the Ethics of Laughter''', McGill-Queen’s University Press, Montreal
*1993 '''Dramaturgija in smeh''', [[Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega]], Ljubljana

==Poglavja==
*2005 '''Concept Lite: An Analysis of Transposition as a Staging Strategy.''' ''Directing and Authorship in Western Drama''. Ur. Anna Migliarisi. Uvod Don B. Wilmeth. Ottawa: Legas. 29-41.
*1991 '''Atomska dramaturgija Vilija Ravnjaka'''. Umetnost igre. Štirje eseji. Vili Ravnjak. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 7-8.
*1990 '''Pred odprtimi vrati'''. Pot v Rim. Aneks. Vili Ravnjak. Ljubljana: Zveza kulturnih organizacij Slovenije. 3-4.
*1988 '''Criticism without Performances'''. ''La critique et l’avenir du théâtre''. Novi Sad: Biblioteka matice srpske. 137-41.
*1988 '''Kritika bez predstave.''' ''Kritika i budućnost pozorišta''. Novi Sad: Biblioteka matice srpske. 129-33.

==Članki==

*2009 '''Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva.''' Gledališki list Drama SNG Maribor 87.2. 18-25.
*2009 '''Visoka maša potrošniške družbe.''' Gledališki list MGL 60.3. 70-3.
*2009 '''Dvajset let pozneje.''' Gledališki list [[Drama SNG Maribor]] 87.1. 33-41.
*2009 '''Ključ do dramatikovega srca.''' Gledališki list MGL 60.1. 80-3.
*2009 '''Osli in oslarije.''' Gledališki list MGL 59.11. 20-4.
*2009 '''Dramaturgija gledališča no.''' Gledališki list Drama SNG Maribor 86.5. 13-20.
*2009 '''Z obale Utopije v Arkadijo.''' Gledališki list MGL 59.10. 64-7.
*2009 '''Razsodnost in razuzdanost.''' Gledališki list [[Drama SNG Maribor]] 86.4. 11-17.
*2009 '''Onstran realizma.''' Gledališki list MGL 59.8. 68-71.
*2008 '''Dramatizacija vsakdanjega življenja.''' Gledališki list MGL 59.4. 54-7.
*2008 '''Cinična resnica in blagoslovljena laž.''' Gledališki list Drama SNG Maribor 86.2. 26-33.
*2008 '''Retorični obrat.''' Gledališki list MGL 59.3. 40-3.
*2008 '''Zvestoba izvirniku.''' Gledališki list MGL 59.1. 50-3.
*2008 '''Metafizične burke.''' Gledališki list Drama SNG Maribor 85.6. 11-19.
*2008 '''Odrska topografija Lepe Vide.''' Gledališki list Drama SNG Maribor 85.3. 16-24.
*2007 '''Nepričakovani uspeh praizvedbe Molièrovega Ljudomrznika.''' Gledališki list MGL 58.4. 7-12.
*2007 '''Ionesco in Descartes'''. Gledališki list Drama SNG Maribor 85.2. 11-15.
*2007 '''Komedija in država.''' Gledališki list Drama SNG Maribor 84.6. 11-23.
*2007 '''Junaštvo gospoda Jourdaina.''' Gledališki list Drama SNG Maribor, 84.4. 11-18.
*2007 '''Vpliv gama žarkov na razvoj postmoderne dramaturgije.''' Gledališki list Drama SNG Maribor, 84.2. 11-17.
*2006 '''Politika humorja.''' Emzin 16.1-2. 74-5.
*2004 '''Črni humor in psihopatologija malomeščanskega vsakdana.''' Gledališki list [[MGL]], 55.5. 5-12.
*2001 '''From Invention to Convention: A Critical View on the Evolution of the Aside in French Neoclassical Drama.''' Style 35.3. 517-30.
*2000 '''Aristofan, erotika in smeh.''' [[Maska]] 9.1-2. 61-3.
*1999-2000 '''Med Brechtom in Pirandellom: mariborska Drama in moderno gledališče.''' Izročila zgodovine 7., 807-810.
*1999-2000 '''Nekaj izhodišč za preučevanje romantične drame.''' Izročila zgodovine 7., 811-816.
*1999 '''The Case of the Falling Man. A New Reading of Bergson’s Le Rire'''. Mosaic 32:2. 43-57.
*1997 '''Postmodern Comedy. Tautology or Pleonasm?''' Studies in Humanities 24.1-2. 1-12.
*1996 '''Catching the Wind in a Net. The Shortcomings of Existing Methods for the Analysis of Performance.''' Modern Drama 39.4. 537-46.
*1996 '''Feydeau in razvoj motiva dvojčkov.''' Gledališki list [[SNG Drama Ljubljana]], 76.2. 7-9.
*1994 '''Theatrical Laughter and the Concept of Cryptic Noise.''' Recherches sémiotiques/Semiotic Inquiry 14.3. 143-56.
*1994 '''Creativity and Wit. Creativity and Discovery: Conference Proceedings.''' Cornerbrook: Memorial University of Newfoundland, 99-110.
*1991 '''Položaj bulvarke v repertoarju sodobnega slovenskega gledališča.''' Gledališki list MGL, 40.6. 68-72.
*1989 '''Zakaj ne verjamem v sodobno slovensko gledališče.''' [[Sodobnost]] 37.2. 189-90.
*1989 '''Vlada gospe ministrice.''' Gledališki list MGL, 38.5. 80-4.
*1989 '''Zakaj verjamem v slovensko gledališče.''' Gledališki list [[EG Glej]] 3., 2-5.
*1988-89 '''Kritika brez predstave.''' Maske, 4.10/11. 156-8.
*1988 '''Znanstvena metoda raziskovanja.''' Sodobnost, 36:2. 213-4.
*1988 '''Slovenska komedija je tragedija slovenske literature.''' Gledališki list PDG Nova Gorica.
*1988 '''Umetnost in umetelnost.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.
*1988 '''Marguerite Duras se igra.''' Gledališki list EG Glej.
*1988 '''Popartistična burka.''' Gledališki list [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]].
*1988 '''Krasni nori svet.''' Gledališki list PDG Nova Gorica.
*1988 '''Kompozicijske značilnosti dramske kronike.''' Gledališki list Drama SNG Maribor, 42.6. 10.
*1988 '''Naši gostje: pogovor s Sandijem Krošlom.''' Gledališki list Drama SNG Maribor, 42.6. 18.
*1988 '''Cesarjeva nova krojačnica.''' Gledališki list [[SMG]] 3. 6-7.
*1987-88 '''Mit in sodobno gledališče.''' Maska, 3.8/9. 95-100.
*1987 '''Nepopolnosti.''' Problemi Literatura 25.3. 166-7.
*1987 Z Barbaro Kenda. '''Franz Kafka in Jože Plečnik: rahlo neresen esej o resnih zadevah.''' Problemi Literatura, 25.2. 5-7.
*1987 '''Zgodovinski horizont komičnega v rimski komediji.''' (Drugi del.) Maske.
*1987 '''O zveličanju gledalčeve duše.''' Gledališki list PDG Nova Gorica, 33.1. 4-6.
*1987 '''Stava.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.
*1987 '''Petdeset let kasneje.''' Gledališki list [[Drama SNG Maribor]].
*1987 '''Kdor se zadnji smeje, ne razume vica.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.
*1987 '''Romantično gledališče.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.
*1987 '''Če bi.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.
*1986 '''Zgodovinski horizont komičnega v rimski komediji.''' (Prvi del.) Maske.
*1986 '''Med Brechtom in Pirandellom.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.
*1986 '''Gledališka izhodišča trojnega projetka.''' Gledališki list [[Drama SNG Maribor]].
*1986 '''Komedija, ljubezen in hrana.''' Gledališki list Drama SNG Maribor.

==Recenzije==
*2002 '''The Death of Comedy.''' Erich Segal. Dalhousie Review 82.2. 320
*2000 '''Tragedy and Comedy: A Systematic Study and a Critique of Hegel.''' Mark William Roche. Modern Drama 43.2. 314-5.
*2000 '''Theatre of Chaos: Beyond Absurdism, Into Orderly Disorder.''' William W. Demastes. Modern Drama 43.1. 130-1.
*1995 '''Playtexts: Ludics in Contemporary Literature.''' Warren Motte. Dalhousie Review 75.2. 274-6.
*1994 '''Comedy: The Mastery of Discourse.''' Susan Purdie. Dalhousie Review 74.3. 407-9.
*1992 '''Drama and Intelligence.''' Richard Courtney. University of Toronto Quarterly 62.3. 207-9.
*1986 '''Gledališka poetika Drage Ahačič.''' Maske.
*1986 '''Jan Kott in hermenevtično gledališče.''' Maske.

==Prevodi==

*2008 David Ives '''Minirana vrtnica''' Gledališki list Drama SNG Maribor 85.6. 20-4.
*2007 Marjeta Humar, Barbara Sučec Michieli, Katarina Podbevšek, Slavka Lokar, ured. Gledališki terminološki slovar. Angleški ustrezniki: Jure Gantar. Francoski ustrezniki: Rastko Rafael Kozlevčar. Ljubljana: Založba ZRC.
*2007 Zachary Moull. '''''Besede, besede, besede.''''' Gledališki list Drama SNG Maribor, 84.4. 76-9.
*2007 Erin O’Hanley. '''''Položaj francoskega meščanstva v Molièrovem času.''''''' Gledališki list Drama SNG Maribor, 84.4. 73-5.
*1989 Jovan Hristić. '''''Teoretična vprašanja, praktični odgovori.''''' Sodobnost, 37.8/9. 835-42.
*1988 Maurice Charney. '''Kaj je batler videl v ''Kaj je videl batler?''''' Gledališki list PDG Nova Gorica.
*1988 '''''Ortonov konec.''''' Gledališki list [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]].
*1987 Jovan Hristić. '''''Antigona.''''' Gledališki list [[SNG Drama Ljubljana]].

==Referati==
*2007 '''The Phenomenological Nature of Lazzi.''' ''6th International Conference “The World of Baroque Theatre.”'' Český Krumlov.
*2006 '''Komedija in država.''' Komedija, država, družba: Simpozij ob 250. obletnici rojstva prvega slovenskega komediografa Antona Tomaža Linharta. Borštnikovo srečanje. Maribor.
*2003 '''A Poor-Man’s Directorial Concept: An Analysis of Transposition as a Staging Strategy.''' Directing and Authorship in Western Drama: International Theatre Conference. Wolfville.
*2003 '''Laughter in Utopia: An Examination of the Role of Humour in a Liberated Society.''' International Society of Humor Studies Conference. Chicago.
*2003 '''Reception of Molière’s Comedies and the Ethics of Laughter.''' ACTR Conference/ Colloque de l’ARTC. Halifax.
*2003 '''The Decorum of Cruelty in Sartre: A Response to Tortured Stages.''' EPTC/ TCEP Conference. Halifax.
*2003 '''Narrative Uncertainty as a Means of Dramatic Suspense: A Reading of Michael Frayn’s Copenhagen.''' Performing Science in the Age of Uncertainty: A Symposium on Copenhagen, the Play. Halifax.
*2002 '''The Name of the Nose: On Ethics of Self-Deprecating Humour.''' International Society of Humor Studies Conference. Bertinoro.
*1997 '''Aristophanes’ Comic Dramaturgy and the Limitations of Theatrical Representation.''' Comedy and the Discourse of the Polis. Halifax.
*1995 '''Comic Theory in the Restoration.''' Purcell 300: A Purcell Symposium. Halifax.
*1995 '''Catching the Wind in a Net: The Shortcomings of Existing Methods for the Analysis of Performance.''' Why Theatre: Choices for the New Century. Toronto.
*1994 '''Dramaturgy and the Transferal of Comedy. The Voice of the Dramaturge.''' Atlanta.
*1994 '''Creativity and Wit. Creativity and Discovery.''' Corner Brook.
*1989 '''Nedolžno gledanje predstave.''' Zagreb.
*1988 '''Kritika i budućnost pozorišta.''' Sterijino pozorje. Novi Sad.
*1987 '''Mit in sodobno gledališče.''' [[Borštnikovo srečanje]]. Maribor.

==Režije==
*2007 Anton Pavlovič Čehov '''''Tri sestre''''', DalTheatre. Halifax.
*2007 Molière '''''The Bourgeois Gentleman''''', DalTheatre. Halifax.
*2000 Sofokles '''''Electra''''', Dalhousie Theatre Department Productions, Halifax.
*1996 Friedrich von Schiller '''''Mary Stuart''''', Dalhousie Theatre Department Productions, Halifax.
*1996 Bertolt Brecht '''''The Good Woman of Setzuan''''', Dalhousie Theatre Department Productions, Halifax.
*1995 Aphra Behn '''''The Lucky Chance''''', Dalhousie Theatre Department Productions, Halifax.
*1992 Georg Büchner '''''Leonce and Lena''''', Robert Gill Theatre, Toronto.
*1990 [[Vili Ravnjak]] '''''The Playhouse''''', Glen Morris Theatre, Toronto.

==Dramaturgije==
*1989 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', [[Mestno gledališče ljubljansko]], Ljubljana.
*1988 Marguerite Duras ''Savannah Bay'', dramaturški svetovalec, Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana.
*1988 Joe Orton ''Kaj je videl batler'', [[SNG Nova Gorica|Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica]].
*1988 Boris A. Novak ''Vojaki zgodovine'', Drama slovenskega narodnega gledališča Maribor.
*1987 Stephan Dähnert '''''Dediščina za dediščino''''', dramaturški svetovalec, Drama slovenskega narodnega gledališča, Maribor.
*1987 Nenad Prokić ''Metastabilni gral'', [[Drama SNG Maribor|Drama slovenskega narodnega gledališča]]
*1986 Bertolt Brecht ''Erotični kabaret'', Drama slovenskega narodnega gledališča, Maribor.
*1986 Bertolt Brecht ''Pasijon po Lukulu'', Drama slovenskega narodnega gledališča, Maribor.
*1986 ''Benečanka'', Drama slovenskega narodnega gledališča, Maribor.
*1985 Sean O’Casey ''Plug in zvezde'', [[AGRFT]]
*1984 Sławomir Mrožek ''Karol'', [[AGRFT]], Ljubljana.

==Nagrade==
*1997 Nagrada za najboljši esej v reviji '''Modern Drama'''.
*1986 '''Univerzitetna Prešernova nagrada''' za seminarsko delo ''Zgodovinski horizont komičnega v rimski komediji'', Univerza v Ljubljani.

==Zunanje povezave==

[http://theatre.dal.ca/index.php Dalhousie univerza, Halifax - gledališki oddelek]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/intervju-%C4%8Dez-lu%C5%BEo-jure-gantar Intervju čez lužo: JURE GANTAR - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/replike-jure-gantar Replike: Jure Gantar - www.sigledal.org]

[[priimek ime:=Gantar, Jure| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Tina Kosi

2010-02-19T23:15:06Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Kosi, Tina ]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Kosi, Tina ]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Kosi, Tina ]]
[[Kategorija:Avtorji|Kosi, Tina ]]
==Življenjepis==
Tina Kosi se je rodila leta 1974 v Kopru. Kasneje se je preselila v Maribor, kjer je končala osnovno šolo in 2. gimnazijo Maribor. Nameravala je študirati medicino, a se je raje odločila za AGRFT, smer dramaturgija, kjer je diplomirala 22. junija 1998 s temo ''Andrej Hieng: umetniški vodja v SLG Celje in SNG Drama Ljubljana''. Takoj po diplomi je vpisala podiplomski študij na Filozofski fakulteti na Oddelku za primerjalno književnost pri dr. Ladu Kralju. Tema njene magistrske naloge je bila ''Dramska oseba v slovenski dramatiki 1945–1995''. Magistrirala je 5. maja 2003.

Že v času študija dramaturgije je začela sodelovati kot asistentka pri gledaliških predstavah. V institucionalnih gledališčih po vsej Sloveniji je delala kot dramaturginja, včasih pa tudi kot asistentka režije, lektorica, avtorica, prirejevalka in prevajalka besedil. 1. septembra 2002 je postala hišna dramaturginja v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. Februarja 2003 je bila izvoljena za v. d. umetniškega vodje v SLG Celje, 1. septembra 2003 pa je prevzela petletni mandat umetniškega vodje v tem gledališču. Je selektorica festivala Dnevi komedije.

Tina Kosi objavlja članke v gledaliških listih in recenzije strokovne literature s področja dramaturgije, dramatike in teorije gledališča v literarnih revijah. Sodeluje na mednarodnih simpozijih (Slovaška, Hrvaška). Bila je tudi članica žirije za Grumovo nagrado leta 2000 in za Žlahtno komedijsko pero leta 2002, 2003, 2004, 2005, 2006.

Njen prvi samostojni dramski tekst so ''Metamorfoze'' (2004), ki so nastale po zgledu Ovidovih metamorfoz. Na nek način gre za predelavo antičnih mitskih zgodb, kakor jih vidi Kosijeva. Pri tem se osredotoči na temo ljubezni in erotike. Kot sama pravi v gledališkem listu predstave: »Zanimale so me predvsem zgodbe iz mitov, ki so imele v svojem jedru dramatičnost, gledališkost. Ni me zanimala zgolj obnova mita, temveč to, kar je v mitu večno in zmeraj zanimivo, njegova aktualnost in brezčasnost. Nisem poskušala dobesedno prenašati določenih zgodbic, ki že v mitskih variantah obstajajo v številnih različicah. Ravno tako mi ni šlo za destrukcijo mita. Želela sem vzpostaviti svet, ki je sodoben in govori o temah, ki so večne na razumljiv način.«

Njen drugi dramski tekst je ''To ti je lajf'' (2006), ki je namenjen predvsem srednješolcem. Je izrazito problemski tekst – alkoholizem, najstniška nosečnost, motnje prehranjevanja itd. Poleg najstniških likov v drami nastopajo tudi liki staršev in na ta način lahko na posamezne probleme gledamo skozi dve popolnoma različni perspektivi, ki skupaj ustvarjata neko celoto. Tekst združuje probleme tako najstništva kot starševstva. Vzgaja, vendar nikogar ne obtožuje, kar stori tako, da se ne postavlja na nikogaršnjo stran.

==Pogovor s Tino Kosi, feb 2010==
{{ #embed:youtube | x1d9IfSwQWg }}

==Drame==
===naslovi===
*''[[To ti je lajf]]'', 2006
* ''[[Metamorfoze]]'', 2004

===celotna besedila===
*{{Doc|Kosi-tina-to_ti_je_lajf.doc|''To ti je lajf''}}

==Dramaturgije==
* [[Gregor Strniša]]: ''[[Ljudožerci]]''. Diplomska produkcija 4. letnika AGRFT, študijsko leto 1994/1995.
* [[Sofokles]]: ''[[Antigona]]''. b-produkcija AGRFT, študijsko leto 1995/1996.
* [[Andrej Hieng]]: ''[[Lažna Ivana]]''. Diplomska produkcija 4. letnika AGRFT, študijsko leto 1995/1996.
* [[Boštjan Tadel]]: ''[[Policija]]''. MGL, sezona 1998/1999.
* [[William Shakespeare]]: ''[[Antonij in kleopatra]]''. MGL, sezona 1998/99.
* [[Alja Predan]], [[Mojca Krajnc]], [[Milan Dekleva]]: ''[[1821]]''. MGL, sezona 1999/2000.
* [[Georges Feydeau]]: ''[[Gospod gre na lov]]''. MGL, sezona 2000/2001.
* [[Boris A. Novak]]: ''[[V ozvezdju postelje]]''. SLG Celje, sezona 2000/2001.
* [[Tina Kosi]], [[Aleksander Popovski]], [[Janez Vencelj]]: ''[[Don Kihot]]''. SNG Drama Maribor, sezona 2000/2001.
* [[Eduardo de Filippo]]: ''[[Božič pri Cupiellovih]]''. MGL, sezona 2001/2002.
* [[Vinko Möderndorfer]]: ''[[Podnajemnik]]''. SLG Celje, sezona 2001/2002.
* [[Dejan Dukovski]]: ''[[Drakula]]''. SNG Drama Maribor, sezona 2001/2002.
* [[Mladen Popović]]: ''[[Hrošč]]''. MGL, sezona 2001/2002.
* [[Miro Gavran]]: ''[[Kreontova Antigona. Ljubezni Georga Washingtona]]''. SLG Celje, sezona 2002/2003.
* [[Ivan Cankar]]: ''[[Za narodov blagor]]''. SLG Celje, sezona 2002/2003.
* [[William Shakespeare]]: ''[[Troilus in Kresida]]''. SLG Celje, sezona 2002/2003.
* [[Ervin Fritz]]: ''[[Mirakel o sveti Neži]]''. SLG Celje, sezona 2002/2003.
* [[Carlo Goldoni]]: ''[[Sluga dveh gospodov]]''. SNG Drama Maribor, sezona 2003/2004.
* [[Tina Kosi]]: ''[[Metamorfoze]]''. SLG Celje, 2003/2004.
* [[Martin McDonagh]]: ''[[Blazinec]]''. SLG Celje, sezona 2004/2005.
* [[Tina Kosi]]: ''[[To ti je lajf]]''. SLG Celje, sezona 2005/2006.
* [[Fred Ebb]], [[John Kander]], [[Joe Masteroff]]: ''[[Kabaret]]''. SLG Celje, sezona 2006/2007.
* [[Slavko Grum]]: ''[[Dogodek v mestu Gogi]]''. SLG Celje, sezona 2006/2007.

==Nagrade==
* 2005 Posebna nagrada žirije za predstavo Tine Kosi ''[[Metamorfoze]]'' v izvedbi Narodnega gledališča Štip (Makedonija) na Moskovskem mednarodnem festivalu komornih teatrov.
* 1997 Prejela je akademijsko [[študentska Prešernova nagrada|študentsko Prešernovo nagrado]], ki jo podeljuje AGRFT, za zbornik ''Postmoderna in sodobna slovenska dramatika''.

==Bibliografija==

===Prevodi===
*Metamorfozi. ''Sovremena slovenečka drama''. Darko Jan Spasov (prevajalec). Štip: Centar za kulturna inicijativa, 2006.

===Članki v revijah in monografijah===
*Ne tuhtajte, kaj dobro je, kaj greh. ''Žrtve, rablji in popotovanja po deželi Strniševih Ljudožercev''. Zbornik študij. Ljubljana: AGRFT, 1996. 47–57.
*skupaj z Matejo Zavrl: Postmodernizem – kronološki pregled teorij. ''Postmoderna in sodobna slovenska dramatika''. Zbornik študij. Ljubljana: AGRFT, 1997. 11–31.
*Dramatika Emila Filipičiča. ''Postmoderna in sodobna slovenska dramatika''. Zbornik študij. Ljubljana:AGRFT, 1997. 150–157.
*Mednarodni festival gledaliških akademij Brno 1997. ''Dialogi'' 3–4 (april 1997). 85–87.
*Uvod. ''Lutka'' 54 (december 1998). 1.
*skupaj z Rokom Vevarjem: Razmišljanja umetniških vodij LGL. ''Lutka'' 54 (december 1998). 4–20.
*Peter Szondi: Teorija sodobne drame: 1880–1950. ''Ampak'' 1/3 (oktober 2000). 67.
*Diana Koloini: Zapeljevanje, iluzija, ljubezen. ''Ampak'' 2/1 (januar 2001). 68.
*Siegfried Melchinger: Zgodovina političnega gledališča. ''Ampak'' 2/2 (februar 2001). 69.
*Dramatikon 2. ''Ampak'' 8–9 (avgust 2001). 91.
*Eugene Ionesco: Spomini na smrt. ''Ampak'' 2/3 (marec 2002). 68.
*Jovan Hristić: O tragediji. ''Ampak'' 3/2 (februar 2002). 69.
*Ameriška drama 20. stoletja. ''Ampak'' 3/4 (april 2002). 66.
*George Steiner: Smrt tragedije. ''Ampak'' 8–9 (avgust–september 2002). 85.
*Dramatikon 3. ''Ampak'' 8–9 (avgust–september 2002). 90.
*Mile Korun. ''Ampak'' (2003).
*Rudolf Laban. Mojstrstvo gibanja. ''Ampak'' 6–7 (junij 2003). 91.
*Gavranfest u Slovačkoj. ''Kazalište'' 13–14 (2003). 250–253.
*Dramski lik u suvremenoj slovenskoj i hrvatskoj dramatici – raspad ili vraćanje realizmu. ''Kazalište'' 17–18 (2004). 132–134.
*Uršula Teržan: Sodobni ples v Sloveniji. ''Ampak'' 5/4 (april 2004). 63–64.
*Barbara Orel: Igra v igri. ''Ampak'' 5/12 (december 2004). 65.
*Dramatikon 4. ''Ampak'' 6/1 (januar 2005). 69–72.
*Tomaž Toporišič: Med zapeljevanjem in sumničavostjo. ''Ampak'' 6–7 (junij–julij 2006). 94.
*Sodobne scenske umetnosti. ''Ampak'' 1–2 (januar–februar 2007). 81–82.

===Članki v gledaliških listih===
*Ljudožerci. Gledališki list AGRFT, diplomska produkcija 4. letnika, študijsko leto 1994/1995.
*Antigona. Gledališki list AGRFT, b-produkcija, študijsko leto 1995/1996.
*Lažna Ivana. Gledališki list AGRFT, diplomska predstava 4. letnika, študijsko leto 1995/1996.
*skupaj s Tijano Zijanić: Anketa. V: Moliere: Tartuffe. Gledališki list MGL, sezona 1997/1998, št. 2. 28.
*Čehov – življenje in delo. V: A. P. Čehov: Striček Vanja. Gledališki list PG Kranj, sezona 1997/1998, št. 4. 3–5.
*Policijsko delo je težavno. V: B. Tadel: Policija. Gledališki list MGL, sezona 1998/1999, št. 2. 25– 32.
*skupaj z Iro Ratej: Intervju z Boštjanom Tadlom. V: B. Tadel: Policija. Gledališki list MGL, sezona 1998/1999, št. 2. 6–12.
*Zgodovinski pregled in kronologija. V: Shakespeare: Antonij in Kleopatra. Gledališki list MGL, sezona 1998/1999, št. 4. 4–21.
*Kdo je bil kdo leta 1821. V: M. Dekleva, M. Kranjc, A. Predan: 1821. Gledališki list MGL, sezona 1999/2000, št. 4. 34–51.
*Andrej Hieng: umetniški vodja SNG Drame Ljubljana. V: S. Beckett: Čakajoč na Godota. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, sezona 1999/2000, št. 13. 56–58.
*Vodvil 19. stoletja v Franciji. V: G. Feydeau: Gospod gre na lov. Gledališki list MGL, sezona 2000/2001, št. 3. 17–25.
*Sanjati in si upati. V: T. Kosi, A. Popovski, J. Vencelj: Don Kihot. Gledališki list SNG Drama Maribor, sezona 2000/2001, št. 7. 18–19.
*Dramski opus Borisa A. Novaka. V: B. A. Novak: Kasandra. Gledališki list SNG Drama Ljubljana, sezona 2000/2001, št. 10. 79–81.
*Nesmrtnost in ljubezen. V: D. Dukovski: Drakula. Gledališki list SNG Drama Maribor, sezona 2001/2002, št.1. 4–6.
*'m te ubu. V: Z. Hočevar: 'm te ubu. Gledališki list PDG Nova Gorica, sezona 2001/2002, št. 6. 51–55.
*Manipulacija v Ljubeznih Georga Washingtona. V: M. Gavran: Kreontova Antigona, Ljubezni Georga Washingtona. SLG Celje, sezona 2002/2003, št.1. 25–27.
*Zakaj Troilus in Kresida danes? V: W. Shakespeare: Troilus in Kresida. SLG Celje, sezona 2002/2003, št.5. 4–7.
*Ljudskost Goldonijevih komedij. V: C. Goldoni. SNG Drama Maribor, sezona 2003/2004, Premiernik št. 3. 4.
*Metamorfoze. V: Tina Kosi: Metamorfoze. SLG Celje, sezona 2003/2004, št.7. 12–29.
*Med literaturo in zlorabo. V: Martin McDonagh: Blazinec. SLG Celje, sezona 2004/2005, št. 4. 6–11.
*Intervju z Vinkom Möderndorferjem. V: Ray Cooney, John Chapmann: Spustite me pod kovter gospa Markham. SLG Celje, sezona 2005/2006, št. 4. 21–25.
*Neobičajna pot so predstave. V: Tina Kosi: To ti je lajf. SLG Celje, sezona 2005/2006, št 6.
*Od Berlina do Kabareta. V: Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: Kabaret. SLG Celje, sezona 2006/2007, št. 1.
*Nemčija v tridesetih letih dvajsetega stoletja. V: Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: Kabaret. SLG Celje, sezona 2006/2007, št. 1.

==Viri in Literatura==
*[http://www2.arnes.si/~ceslg7/ Spletna stran SLG Celje]
*Lasten življenjepis avtorice

==Zunanje povezave==
*[http://www.slg-ce.si/ Slovensko ljudsko gledališče Celje]
*[http://www.novitednik.com/zapisi.php?id=45&id_zapis=240&m=1&1=2005 Intervju s Tino Kosi v reviji ''Novi tednik'' (6. januar 2005, str. 9).]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/gledali%C5%A1%C4%8De-ni-kino-kjer-je%C5%A1-kokice-in-glasno-komentira%C5%A1-dogajanje Gledališče ni kino, kjer ješ kokice in glasno komentiraš dogajanje - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/o-pretekli-in-prihodnji-gledali%C5%A1ki-sezoni-tina-kosi "O pretekli in prihodnji gledališki sezoni: TINA KOSI" - www.sigledal.org]

[[priimek ime:=Kosi, Tina| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Ivo Ban

2010-02-19T23:13:34Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Ban, Ivo]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Ban, Ivo]]
==Življenjepis==
==Vloge v gledališču==
*2009 Charles Varlet de la Grange, igralec z vzdevkom ›Pisar‹, Marki de Charron, pariški nadškof; Mihail A. Bulgakov ''Zarota svetohlincev, Molière'', r. [[Tomi Janežič]], SNG Drama Ljubljana
*2008 Caribaldi, direktor cirkusa; Thomas Bernhard [[Moč navade]], r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
*2008 Max; Harold Pinter ''Vrnitev domov'', r. [[Matjaž Zupančič]], SNG Drama Ljubljana
*2007 Pastor Manders; Henrik Ibsen ''Strahovi'', r. Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
*2006 Schultz; [[Matjaž Zupančič]] ''[[Razred]]'', r. Mile Korun, SNG Drama Ljubljana
*2006 Doktor von Aigner; Arthur Schnitzler ''Prostrana dežela'', r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
*2005 Škof, Knezoškof ljubljanski; [[Drago Jančar]] ''[[Katarina, pav in jezuit]]'', r. [[Janez Pipan]], SNG Drama Ljubljana
*2005 General; Martin Crimp ''Kruto in nežno'', r. [[Eduard Miler]], SNG Drama Ljubljana
*2005 Fernan; Yasmina Reza ''En španski komad'', R. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
*2004 Čarni kralj; Ödön von Horvath ''Zgodbe iz Dunajskega gozda'', r. [[Janusz Kica]], SNG Drama Ljubljana
*2004 Fjodor Pavlovič Karamazov; Fjodor Mihajlovič Dostojevski ''Bratje Karamazovi'', r. Mile Korun, [[SNG Drama Ljubljana]]
*2003 Patriarh oglejski; [[Dominik Smole]] ''[[Krst pri Savici]]'', r. ''Meta Hočevar'', SNG Drama Ljubljana
*2001 Helge; Thomas Vinterberg/Mogens Rukov/Bohr Hansen ''Praznovanje'', r. [[Mateja Koležnik]], SNG Drama Ljubljana
*2001 Tovarnar, Slikar Titorelli; Franz Kafka ''Proces'', r. [[Janusz Kica]], SNG Drama Ljubljana
*2001 Jack; Conor McPherson ''Jez'', r. [[Mile Korun]], SNG Drama Ljubljana
===1991-2000===
*2000 Moški; Yasmina Reza ''Naključni človek'', r. [[Zvone Šedlbauer]], SNG Drama Ljubljana
*2000 Rihard J.; [[Zdenko Kodrič]] ''[[Vlak čez jezero]]'', r. [[Mile Korun]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*2000 Trije botljivci: Orlando Besni; [[Rudi Šeligo]] ''[[Kamenje bi zagorelo]]'', r. Janez Pipan, SNG Drama Ljubljana
*1999 Čarni kralj; Ödön von Horvath ''Zgodbe z dunajskega gozda'', r. [[Mario Uršič]], [[SSG Trst]]
*1998 Baron Lenbach; Miroslav Krleža ''V agoniji'', r. [[Mile Korun]], SNG Drama Ljubljana
*1998 Bazilij; Pedro Calderon de la Barca ''Življenje je sen'', r. Janusz Kica, SNG Drama Ljubljana
*1997 Mendelj Krik; Isaak Emanuilovič Babelj ''Zaton'', r. [[Bojan Jablanovec]], SNG Drama Ljubljana
*1995 Veršinin A. Ignatjevič; Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', r. [[Meta Hočevar]], SNG Drama Ljubljana
*1995 John; David Mamet ''Oleanna'', r. [[Matjaž Zupančič]], [[SNG Drama Ljubljana]]
*1994 Andraž; [[Dane Zajc]]'' [[Grmače]]'', r. [[Mile Korun]], SNG Drama Ljubljana
*1994 Polonij; William Shakespeare ''Hamlet'', r. [[Janez Pipan]], SNG Drama Ljubljana
*1994 Kantor; [[Ivan Cankar]] ''[[Kralj na Betajnovi]]'', r. [[Mile Korun]], [[Prešernovo gledališče Kranj]]
*1994 [[Matija Logar]] ''[[Dosje]]'', r. [[Primož Bebler]], Prešernovo gledališče Kranj
*1993 Mr. Jay; George Tabori ''Goldbergove variacije'', r. [[Žarko Petan]], [[Mestno gledališče ljubljansko]]
*1993 On;[[ Milan Jesih]] ''[[Ljubiti]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], SNG Drama Ljubljana
*1993 Kreon; [[Dušan Jovanović]] ''[[Antigona]]'', r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
*1992 Bertram, krvavi sodnik; [[Gregor Strniša]] ''[[Samorog]]'', r. Meta Hočevar, SNG Drama Ljubljana
*1992 Major; Jakob Michael Reinhold Lenz ''Domači učitelj ali Prednosti privatne vzgoje'', r. [[Janez Pipan]], SNG Drama Ljubljana
*1991 Aslak, Dovrejski starina, Herr trumpeterstraale, Begriffenfeldt, Duhoven; Henrik Ibsen ''Peer Gynt'', r. [[Slobodan Unkovski]], SNG Drama Ljubljana

===1981-1990===
*1990 Kalander; [[Ivan Cankar]] ''[[Hlapci]]'', r. [[Boris Kobal]], [[SSG Trst]]
*1990 Porfirij Petrovič; Fedor Mihajlovič Dostoevskij/Andrzej Wajda ''Zločin in kazen'', r. Žarko Petan, SNG Drama Ljubljana
*1989 Herzl; George Tabori ''Mein Kampf'', r. [[Žarko Petan]], SNG Drama Ljubljana
*1989 Amalric; Paul Claudel ''V prelomu poldneva'', r. Barbara Hieng Samobor, SNG Drama Ljubljana
*1988 Mitin; [[Rudi Šeligo]] ''[[Volčji čas ljubezni]]'', r. [[Meta Hočevar]], SNG Drama Ljubljana
*1988 Puntila, posestnik; Bertolt Brecht ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', r. [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], SNG Drama Ljubljana
*1987 Kreont; [[Dominik Smole]] ''[[Antigona]]'', r. [[Meta Hočevar]], SNG Drama Ljubljana<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Vloge na filmu in televiziji==
===2001-===
===1991-2000===
*1991 Vinko; ''Srčna dama'', r. [[Boris Jurjaševič]], E Motion film in Viba film Ljubljana
===1981-1990===
*1990 Ahac; ''Ječarji'', r. [[Marjan Ciglič]], Studio 37 Ljubljana in Viba film Ljubljana
*1990 Minister; ''Do konca in naprej'', r. [[Jure Pervanje]], Viba film Ljubljana in Studio 37, Ljubljana
*1989 Blauman; Kavarna Astoria, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
*1988 Poštar; ''P. S. (post scriptum)'', r. [[Boštjan Hladnik]], [[Marcel Buh]], Andrej Stojan, Viba film Ljubljana
*1988 Oto Kren; ''Odpadnik'', r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
*1987 Prvi zidar, Prvi vojak; ''Čisto pravi gusar'', r. Anton Tomašič, RTV Ljubljana in Viba film Ljubljana
*1987 Vanč; ''Moj ata socialistični kulak'', r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
*1986 Vojak; ''Heretik'', r.[[ Andrej Stojan]], TV Ljubljana in Viba film Ljubljana
*1986 Grega; ''Kormoran'', r. [[Anton Tomažič]], Viba film Ljubljana
*1985 Kalan; ''Doktor'', r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana
*1985 Boris; ''Naš človek'', r. [[Jože Pogačnik]], Viba film Ljubljana
*1984 Viktor; ''Dediščina'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana
*1983 Jurij; ''Dih'', r. Božo Šprajc, Viba film Ljubljana
*1982 Jan; ''Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica'', r. [[Karpo Godina]], Viba film Ljubljana
*1982 Tomaž Kladnik; ''Razseljena oseba'', r. [[Marjan Ciglič]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
*1982 Predsednik hišnega sveta; ''Učna leta izumitelja Polža'', r. [[Željko Kozinc]], Viba film Ljubljana
===1974-1980===
*1980 Tujčko; ''Nasvidenje v naslednji vojni'', r. [[Živojin Pavlović]], Viba film in Vesna film Ljubljana
*1979 Matevž; ''Krč'', r. [[Božo Šprajc]], Viba film Ljubljana
*1979 Belogardist; ''Draga moja Izza'', r. [[Vojko Duletić]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
*1977 Moški z nočne; ''Sreča na vrvici'', r. [[Jane Kavčič]], Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
*1975 Sin; ''Čudoviti prah'', r. [[Milan Ljubić]], Viba film Ljubljana
*1974 ''Strah'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana
*1974 ''Pomladni veter'', r. [[Rajko Ranfl]], Viba film Ljubljana

==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2003 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Porfirija Petroviča''' (Dostojevski/ Wajda ''Zločin in kazen'', PPF Koper)
*2001 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Jacka''' (C. McPherson ''Jez'', SNG Drama Ljubljana)
*1996 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]]
*1995 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Polonija''' (Shakespeare ''Hamlet'', SNG Drama Ljubljana)
*1994 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Kantorja''' (Cankar ''Kralj na Betajnovi'', PDG Nova Gorica)
*1990 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Schloma Herzla''' (Tabori ''Mein Kampf'', SNG Drama Ljubljana)
*1988 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Puntile''' (Brecht ''Gospod Puntila in njegov hlapec Matti'', SNG Drama Ljubljana)
*1986 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za igro, za vlogo '''Väeinemöinena''' (Dane Zajc ''Kalevala'') in vlogo '''Robespierra''' (Przybyszewska ''Dantonov primer'', obe SNG Drama Ljubljana)

==Bibliografija==
==Literatura==
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran SNG Drama, Ljubljana
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==
[http://www.sngdrama-lj.si/ SNG Drama Ljubljana]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/o-pretekli-in-prihodnji-gledali%C5%A1ki-sezoni-ivo-ban "O pretekli in prihodnji gledališki sezoni: IVO BAN" - www.sigledal.org]
[[priimek ime:=Ban, Ivo| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Uporabnik:Zala

2010-02-19T23:09:12Z

Zala:

*'''Ime:''' Zala
*'''Priimek:''' Dobovšek
*'''Izobrazba:''' uni. dipl. dramaturginja, AGRFT
*'''Kontakt:''' zala.dobovsek@yahoo.com

Plesni teater Ljubljana

2010-02-19T22:18:55Z

Zala:

[[Kategorija:Zvrsti|Plesni teater Ljubljana]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Plesni teater Ljubljana]]
Plesni teater Ljubljana
Kersnikova ulica 4 (01/432 30 92)
Metelkova ulica 6 (01/430 83 40)

==Zunanje povezave==
[http://www.ptl.si www.ptl.si]

Sebastijan Horvat

2010-02-19T22:17:11Z

Zala: /* Režije */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Horvat, Sebastijan]]
[[Kategorija:Režiserji|Horvat, Sebastijan]]
==Življenjepis==
Sebastijan Horvat se je rodil v Mariboru leta 1971. Gledališko režijo je študiral pri profesorju [[Dušan Jovanović|Dušanu Jovanoviću]] na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1998 z uprizoritvijo ''Elsinor'', predstavo, ki je temeljila na avtorski priredbi Shakespearjevega ''Hamleta''.

1997 je s scenografko in stalno sodelavko [[Petra Veber|Petro Veber]] ustanovil neodvisni gledališki zavod, imenovan [[E.P.I. center]], ki je danes pomemben uprizoritveni produkcijski center, ki je uspel v sodelovanju z različnimi institucionalnimi gledališči ([[Cankarjev dom]], [[SNG Drama Ljubljana]], Drama [[SNG Maribor]], [[Plesni teater Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko]], [[Gledališče Glej]]), ustvarjati raziskovalne gledališke projekte.
Magistrski študij je zaključil z nalogo ''Prostor med besedo in telesom'' in se leto kasneje, se pravi 2005, zaposlil na AGRFT Ljubljana, kjer kot docent predava predmet Teorija gledališča.

Od leta 1993 je režiral v domala vseh slovenskih gledališčih, in za režije svojih predstav različne nagrade: Univerzitetno Prešernovo nagrado za režijo uprizoritve [[Elsinor]] (1995), Veliko nagrado 29. [[Teden slovenske drame Kranj|Tedna slovenske drame]] za uprizoritev ''[[Ion]]'' (1999), [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo diplomo]] in posebno nagrado po presoji žirije za režijo uprizoritve ''Makbet'' (1999), za režijo uprizoritve ''Alamut'' pa je leta 2005 prejel »Montblanc Young Directors Project Award« – nagrado za mladega režiserja na salzburškem festivalu »Salzburger Festspiele 2005«.

== Režije ==

===2000 - ===
*2010 ''Manifest K.'', po motivih Komunističnega manifesta, [[E. P. I. Center]] in [[Kulturno umetniško društvo MUKI]]
*2009 Steven Sater, Duncan Sheik ''Pomladno prebujenje'', [[MGL]]
*2009 [[Vili Ravnjak]] ''Potovanje v Rim (Caravaggio)'', [[Drama SNG Maribor]]
*2009 Sebastijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič ''Pot v Jajce'', [[SNG Nova Gorica]] in [[SNG Drama Ljubljana]]
*2009 ''Utopija II'', [[Plesni Teater Ljubljana]]
*2008 ''Utopija I'', [[E. P. I. Center]]
*2008 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', Drama SNG Maribor
*2008 William Shakespeare ''Milo za drago'', MGL
* 2008 ''Ukrep'', [[Zavod EN-KNAP]]
* 2008 [[Ivan Cankar]] ''[[Lepa Vida]]'', Drama SNG Maribor
* 2007 [[Matej Bor]] ''[[Raztrganci/Učenci in učitelji]]'', [[Mestno gledališče Ptuj]], [[E. P. I. Center]] in [[Cankarjev dom]]
* 2007 [[Ivan Cankar]] ''[[Romantične duše]]'', SNG Drama Ljubljana
* 2007 Michael Frayn ''Kopenhagen'', Drama [[SNG Maribor]]
* 2006 Roland Schimmelpfennig ''PREDTEM/POTEM'', [[E. P. I. Center]]
* 2006 Heiner Müller ''Kvartet'', [[MGL]]
* 2005 [[Vladimir Bartol]] ''[[Alamut]]'', [[SNG Drama Ljubljana]] in Salzburger Festspiele
* 2001 Peter Shaffer ''Amadeus'', Drama SNG Maribor
* 2000 Alfred De Musset ''Lorenzaccio'', SNG Drama Ljubljana<br>

===1993 - 1999===
* 1999 Eugene Ionesco ''Makbet'', Drama SNG Maribor
* 1998 Goran Stefanovski ''Bakanalije'', Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana
* 1998 Sebastijan Horvat/[[Primož Vitez]] ''[[Ion]]'', Drama [[SNG Maribor]]
* 1997 ''Elizabeth'', [[Gledališče Ptuj]]
* 1997 Sergi Belbel ''Nežnosti'', [[SNG Drama Ljubljana]]
* 1995 Eugene Ionesco ''Inštrukcija'', SNG Drama Ljubljana
* 1994 Frank Wedekind ''Pomladno prebujenje'', [[MGL]]
* 1994 John Arden ''Živite kot svinje'', AGRFT Ljubljana
* 1994 Sebastijan Horvat ''Elsinor'' (po motivih Hamleta), [[AGRFT]] Ljubljana
* 1993 Aishilos ''Daritev na grobu'', AGRFT Ljubljana

==Vloge v gledališču==
*1989 [[Milan Dekleva]] ''[[Zveza diamantnega čuka]]'', r. [[Samo M. Strelec]], [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]]
*1989 Snemalec slike; [[Igor Koršič]] ''[[Modri angel]]'', r. [[Karpo Godina]], SNG Maribor
==Scenografije==
*1994 John Arden ''Živite kot svinje'', r. Sebastijan Horvat, AGRFT Ljubljana
==Kostumografije==
*1994 John Arden ''Živite kot svinje'', r. Sebastijan Horvat, AGRFT Ljubljana

== Nagrade ==

* 2008  [[Še|Šeligovo narado]] za najboljšo predstavo v celoti na 38. [[T|Tednu slovenske drame v Kranju]] ( I. Cankar ''Romantične duše'', SNG Drama Ljubljana) [[obrazložitev- Horvat]]
* 2008 Nagrada [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovega sklada]] za gledališke režije v zadnjih dveh letih
* 2005 ''Young Directors Award'', nagrada za najboljšega režiserja na festivalu Salzburger Festspiele v okviru Young Directors Project (V. Bartol ''Alamut'', SNG Drama Ljubljana in Salzburger Festspiele)

==Bibliografija==

==Zunanje povezave==

*[http://www.agrft.uni-lj.si/o_akademiji/sodelavci/vis_ucitelji_sodelavci/2006082508544230 Akademija za gledališče, radio, film in televizijo / Visokošolski učitelji]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/pred-premiero-sebastijan-horvat Pred premiero: Sebastijan Horvat - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Horvat, Sebastijan| ]]

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

2010-02-19T21:16:51Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Izobraževanje|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo ]]
[[Kategorija:Visokošolski študij|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]
[[Kategorija:Zvrsti|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]
[[Kategorija:Druga polovica 20. stoletja|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]
[[Kategorija:Zgodovina|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]]

==Zgodovina==
Začetki delovanja segajo šestdeset let nazaj. 31. oktobra 1945 je Narodna vlada Slovenije z Uredbo ustanovila Akademijo za igralsko umetnost, prvo visoko gledališko šolo v Jugoslaviji, ki je z delom pričela v marcu 1946. Iz prostorov na Štefanovi v Ljubljani se je akademija leta 1949 preselila v del nacionaliziranega samostana na Nazorjevi 3 (klet, pritličje, del 1. nadstropja).
Prvih trideset let je Akademija delovala kot samostojen visokošolski zavod z rektorjem na čelu, leta 1975 pa je postala članica ljubljanske Univerze. Potrebe novejših avdio-vizualnih medijev so zahtevale, da je začela Akademija za igralsko umetnost kmalu širiti učni načrt z gledališkega, na druga sorodna, a seveda samostojna področja - že v prvih letih na film in radio, kasneje tudi na televizijo -ter postopoma razvijala tudi na teh področjih nepogrešljivo praktično produkcijo študijskih filmov, radijskih in televizijskih oddaj. Leta 1963 se je Akademija za igralsko umetnost preimenovala v Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo.
Prostorska stiska je prisotna vse od njenega nastanka do danes. UL AGRFT je edina visokošolska ustanova v Sloveniji, ki na univerzitetni ravni izobražuje za poklice v gledališču, filmu, radiu in televiziji.
==Oddelki in katedre==
==Učitelji==
===1945 - 1965===
===1965 - 1985===
===1985 - 2005===
Mile Korun, Matjaž Zupančič, Dušan Mlakar, Dušan Jovanovič, Kristijan Muck, Boris Cavazza, Jožica Avbelj, Katja Podbevšek, Tomaž Gubenšek, Branko Šturbej, Marko Marin, Andrej Inkret, Denis Poniž

==Literatura==
==Zunanje povezave==
[http://www.agrft.uni-lj.si Spletna stran AGRFT]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/ale%C5%A1-vali%C4%8D-dekan-akademije-za-gledali%C5%A1%C4%8De-radio-film-in-televizijo-ljubljana Pogovor z ALEŠEM VALIČEM, dekanom AGRFT - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Matjaž Pograjc

2010-02-19T21:12:55Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Režiserji|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Pograjc, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Pograjc.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht]]</div>

==Življenjepis==
'''Narisan. Spredi, zadi, nobody.'''
Matjaž Pograjc, rojen 1.marca v Ljubljani leta 1967, se odloči da bo shodil pri devetih mesecih in bral pri petih letih. Ko ga oče grafik in mati administrativna delavka s šestimi leti pošljeta v prvi razred osnovne šole še vedno ne zna brati, se pa njegovo otroštvo že končuje. Razbite črepinje pred skoraj porušeno domačo hišo, počena kanalizacija s podganami in stalni družinski prepiri so krasen začetek njegovega stoičnega molčanja. Začne brati. Veliko. Dobi očala. Postane predsednik razreda, potem šole, kar pa mu ne prinese večje popularnosti. Ko mu je 12 let, po izgubljeni tekmi obleži na tleh ovenelega igrišča. Zaprtih oči zagleda Franza Beckenbauerja, ki mu pove, da je v telesu otroka postal odrasel mož. Vrne se domov. Piko Nogavičko vrže v koš, frnikole pa podari sosedi. Ve, da se je odločil za pot brez staršev, punce še nima, prijateljev bolj malo.Vkrca se na prvi vlak, da bi šel za oblaki, o katerih je pravil Camusov Tujec. Na vlaku izve za smrt predsednika Tita. Joka, ker jokajo tudi policaji, ki ga ponoči privedejo domov.

S petnajstimi leti se vpiše na računalniško gimnazijo, igra prvo tekmo za slovensko nogometno reprezentanco, dobi prvi honorar za objavljene pesmi v Mentorju in Mladini in s svojim prijateljem [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitjo Vrhovnikom - Smrekarjem]] napiše računalniški program za simulacijo klavirja. Ko svojemu profesorju zaigrata prepovedano pesem Lili Marlen in ju zaradi tega ne vržejo iz šole, se opogumljen odloči, da bo napisal svojo prvo dramo “Sonce zame ne sije”. Drama nikoli ne ugleda dneva uprizoritve, ker profesorica slovenščine meni, da je pisanje za šolsko proslavo nerazumljivo in politično nesprejemljivo. V odgovor ji ponudi prvo številko časopisa “Jutri gremo v napad al’ pa ne!”, ki je hipno razgrabljena, tako da si iz izkupička od prodaje lahko kupi prvo knjigo Charlesa Bukowskega. Zaradi prve ljubezni pusti nogomet, kupuje zaročni prstan in že izbira pohištvo. Življenje se zanj skoraj že končuje. Odide v vojsko, se prvič napije, pokadi prvo cigareto in spozna, da je vsaka generacija zaradi nečesa izgubljena. Zdi se, da bo znal ravnati z življenjem. Ko se vrne nazaj domov, s petimi vrečkami njenih ljubezenskih pisem, in potrka na vrata hiše, v kateri bosta živela dolgo in srečno življenje, je že prepozno za začetek. V ozadju ljubljanski zvonovi tolčejo ob nebo, ko jo najde v objemu svojega najboljšega prijatelja. Pisma zažge in se odloči, da ne bo nikoli več pisal pesmi, ker so besede ničvredne in jezik lažniv.

Vpiše se na Fakulteto za računalništvo. Beži od besed, zato se ukvarja s številkami. Preneha brati literaturo in se utaplja v strokovnosti. Se spet zaljubi. V obraz s televizije. Ko obraz dobi telo, je navdušen, spet pesni: “Samo par čevljev je, eden z leve in eden z desne, par tvojih čevljev je.” Naredi svojo prvo predstavo z gimnazijci poljanske srednje šole. O četverici, ki jih vtakne v javno stranišče, da povejo zgodbe o abortusu, samoti, samomoru in hribih, belih kakor sloni. V roke jim potisne knjige, da oropajo avtobus mestnega prometa. “Knjiga je orožje, vzemi jo v roke.” Reče Brecht. Z oropanim denarjem si kupijo lažne brke, napihnjen trebuh, lasuljo in karto za odraslost. Kronika mladosti, ki je ni več.

Vpiše se še na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], smer: gledališki režiser. Za njim je nič, drugo je še nepopisano, nedolžno. Hoče postati režiser, ki to noče biti. Zdi se mu, da je bolj pesnik, pesnik, ki ne blebeta, ker udarja s tišino, in tedaj pravi o sebi: “Človek dela predstavo za svoje sosede ali za Boga. Sartre je pisal knjige za Boga, da bi rešil sosede. Sam vem, da bom rešil najprej sebe in svojo novo družino.” Družini da ime [[Betontanc]]. Z njo leta 1990 naredi prvo predstavo. O generaciji, ki živi po kleteh in prezira igralce stare šole. Sami sebe imajo za “Pesnike brez žepov” in takšen je naslov predstave, ki napade ljubljansko srenjo, ki še vedno umira za osemdesetimi. Srečen je, ker je končno našel prijatelje.

Z Betontancem obišče prve evropske gledališke festivale in spozna, da je berlinski zid sicer res padel, da pa bo težje zrušiti zidove v glavah ljudi. Zato leta 1992 zgradi svojega v predstavi “Za vsako besedo cekin”. Takšnega majhnega. Da bo na majhnem pokazal, kako zrušiti velikega. Za predstavo dobi Grand prix v Parizu in šele kasneje dve nacionalni nagradi Slovenije, Župančičevo in Prešernovega sklada. Skoraj prepričan je v svojo pot. Cilja noče poznati. Leta 1994 se zaposli v [[SMG|Slovenskem Mladinskem Gledališču]]. Zrežira Koltesov bestseller o serijskem morilcu z imenom Roberto Zucco. Kritika v Sloveniji ga raztrga. V Južni Ameriki ga obožujejo. V Nemčiji je wunderkind. Po petih letih grizenja in rokoborb v blatu pride na filmska platna film Ekspress, ekspress za katerega je pisal scenarij, režija: Igor Šterk. Končno ni več ne mlad in ne več perpektiven. Star ali samo novo tisočletje?

Nepomembno: predstave odigrane v 300 mestih, 40 državah, na petih kontinentih. Nagrade skoraj povsod. Pomembno: ŽENA IN DVA OTROKA! PES. DOM. AVTO IN GUMIJAST ČOLN.

Leta, ki sledijo, bodo našla mesto v kakšni drugi knjigi. Ta je že dovolj debela, da je postala dolgočasna. Basta.

;'''spisal © Matjaž Pograjc, objavljeno [http://black.blog.siol.net/o/ na blogu Življenje je najboljše maščevanje]'''. Vse pravice pridržane.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Režije==

===2000 - ===
*2010 Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', [[MGL]]
*2009 Anthony Burgess ''Peklenska pomaranča'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2009 Maja Pelević ''Možda smo mi Miki Maus'', Narodno pozorište v Beogradu, Bunker Ljubljana, Sterijino pozorje
*2008 Iztok Lovrić ''Za prgišče Šekspirja'', Slovensko mladinsko gledališče
*2008 R. Rodgers, O. Hammerstein II, H. Lindsay, R. Crouse ''Moje pesmi moje sanje'', Delavnica Musiké in Prešernovo gledališče Kranj
* 2009 Olja Muhina ''Tanja-Tanja'', MGL
*2007 Ljubezen na smrt, [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2006 Fabio Rubiano O. ''Kitov trebuh'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2006 ''Show your Face'', Betontanc, Umka, Bunker, New Theater Institut of Latvia.
*2005 Tena Štivičić ''Fragile!,'' [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2004 Matjaž Pograjc ''Wrestling Dostoievsky'', Zavod Bunker, [[Betontanc]] Ljubljana
*2004 Daša Doberšek, Branko Jordan in Nataša Matjašec ''Lulubaj'', Slovensko mladinsko gledališče
*2004 Alan Alexander Milne/Blažka Müller Pograjc ''Medved Pu'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2003 ''Play It Again, Caligula (Albert Camus: Kaligula)'', Slovensko mladinsko gledališče
*2002 Peter Weiss ''Preganjanje in umor Jean-Paula Marata', Slovensko mladinsko gledališče
*2002 ''Soba srečanj (Maison des rendez-vous)'', Betontanc – koprodukcija Zavoda Bunker, SMG in Centre Choreographique National de Rennes et de Bretagne
*2001 James Matthew Barrie – Matjaž Pograjc ''Peter Pan ali deček, ki ni hotel odrasti'', Skupna postavitev Slovenskega mladinskega gledališča in Lutkovnega gledališča Ljubljana
*2000 ''Hiša Bernarde Albe'', Slovensko mladinsko gledališče

===1990 - 1999===
*1999 Neda R. Bric, Damjana Černe, Željko Hrs, Nataša Matjašec, Marko Mlačnik, Rafael Vončina, Barbara Žefran ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'', Slovensko mladinsko gledališče
*1997 Damir Zlatar Frey ''Tirza (Slast na ustih gozdnega demona)'', Slovensko mladinsko gledališče
*1996 ''Mesto, kjer nisem bil'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*1995 [[Andrej Rozman]] ''[[Arabella. Kavarniški muzikal.]]'', [[Cafe teater]] Ljubljana
*1994 Bernard-Marie Koltès ''Roberto Zucco'', Slovensko mladinsko gledališče
*1995 Matjaž Pograjc ''[[Butterendfly]]'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] in Gledališče Glej, Ljubljana
*1990 ''Pesniki brez žepov'', [[Eksperimentalno gledališče Glej]], Ljubljana

==Scenografije==
*2004 Matjaž Pograjc ''Wrestling Dostoievsky'', r. Matjaž Pograjc, Zavod Bunker, Betontanc Ljubljana
*1999 ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa'', r. Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

==Kostumografije==
*1999 ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa'', r. Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Projekti skupine Betontanc==
*2006 ''Show your face!,'' [[Betontanc]] & Umka.LV in [[Zavod Bunker]]
*2004 ''Everybody for Berlusconi'', [[Betontanc]] & Jonghollandia in [[Zavod Bunker]]
*2004 ''Wrestling Dostoievsky'', [[Betontanc]] & Schauspielhaus Dunaj in [[Zavod Bunker]]
*2000 ''Polnočni rabljev let'', Betontanc, Zavod Bunker
*1999 ''Skrivni seznam sončnih dni'', Betontanc, Zavod Bunker
*1997 ''Na treh straneh neba'', Betontanc, Gledališče Glej
*1995 ''Know Your Enemy!'', Betontanc, Gledališče Glej in Cankarjev dom
*1993 ''Tatovi mokrih robčkov'', Betontanc, Gledališče Glej in Cankarjev dom s pomočjo CNDC L'Esquisse de Angers, Francija
*1992 ''Za vsako besedo cekin'', Betontanc, Gledališče Glej
*1991 ''Romeo in Julija'', Betontanc, Gledališče Glej
*1990 ''Pesniki brez žepov'', Betontanc, Gledališče Glej
*1989 ''Kronika razsanjane mladosti'', Betontanc

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nagrade==
*2006 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (T. Štivičić ''Fragile!'', Slovensko mladinsko gledališče)
*2006 posebna nagrada žirije na Dnevih satire, Zagreb, Hrvaška (Tena Štivičić ''Fragile!'', SMG)
*2006 nagrada marul za režijo na festivalu Marulićevi dnevi, Split, Hrvaška (Tena Štivičić ''Fragile!'', SMG)
*2006 posebna nagrada marul za izjemno skladnost in vrhunsko izraznost vseh elementov predstave na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška (Tena Štivičić ''Fragile!'', SMG)
*2004 nagrada villanueva za eno treh najboljših tujih produkcij leta 2003 na Kubi (''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'', SMG)
*1999 posebno priznanje žirije na Dnevih satire, Zagreb, Hrvaška (''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'', SMG)
*1997 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] za režije v SMG in Betontancu
*1992 [[Župančičeva nagrada]] Matjažu Pograjcu in skupini Betontanc
*1992 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrada Borštnikovega srečanja]] za posebne dosežke
*1992 Grand prix Bagnolet v Parizu
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma in nagrada]] Betontancu za najbolj perspektivno gledališče v Sloveniji
*1990 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|študentska Prešernova nagrada]] (Jean Genet Služkinji, AGRFT)
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==
[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/burgessova-in-pograj%C4%8Deva-peklenska-igra-z-ognjem Tomaž Toporišič: "Burgessova in Pograjčeva peklenska igra z ognjem" - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/re%C5%BEijske-fr-akcije-matja%C5%BEa-pograjca-dana%C5%A1nje-drezanje-v-danes Režijske (fr)akcije Matjaža Pograjca: Današnje drezanje v »danes« - www.sigledal.org]

==Viri in literatura==
*[http://black.blog.siol.net/ Matjažev blog]
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=74 Slovensko mladinsko gledališče]
==Fotogalerija==
===Matjaž===
<gallery>
Slika:Butterendfly_vaja.jpg|Butterenfly vaja, foto Luca Jennepin
Slika:Pograjc_prerezana.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht
Slika:Pograjc_rezira.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht
Slika:Pograjc-zeljko-vaja.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht

</gallery>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Utrinki s predstav===

<gallery>

Slika:Tennessee_pojejo.jpg‎|Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, foto: Arhiv SMG
Slika:Tennessee_video.jpg|Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, foto: Arhiv SMG
Slika:Tennessee_pojejo.jpg‎|Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, foto: Arhiv SMG

</gallery>

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

[[Področje ustvarjanja:=režija, scenografija, kostumografija, koreografija, video, pisanje, oblikovanje luči, ples, lutke| ]]

[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Betontanc| ]]

[[nagrade::Prešernova nagrada in nagrada prešernovega sklada| ]]
[[nagrade:: Nagrada za najbolj perspektivno gledališče v Sloveniji| ]]
[[nagrade::Grand prix Bagnolet v Parizu| ]]
[[nagrade::Župančičeva nagrada| ]]
[[nagrade::Posebno priznanje žirije na Dnevih satire v Zagrebu| ]]
[[nagrade::Nagrada dnevnika el Nuevo Herald na Mednarodnem festivalu hispanskega gledališča«| ]]
[[nagrade::Nagrada villanueva| ]]
[[nagrade::2006 Posebna nagrada na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška| ]]
[[nagrade::2006 Nagrada marul na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška| ]]
[[priimek ime:=Pograjc, Matjaž| ]]
[[nagrade::Posebna nagrada žirije na Dnevih satire| ]]
[[nagrade::Nagrade Borštnikovega srečanja| ]]

[[režije v tujini:=CNDC L'Esquisse de Angers, Francija| ]]
[[režije v tujini:=Centre Choreographique National de Rennes et de Bretagne| ]]
[[režije v tujini:=Schauspielhaus Dunaj| ]]
[[režije v tujini:=CNDC L'Esquisse de Angers, Francija| ]]

[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]

[[režije v::Slovensko mladinsko gledališče| ]]
[[režije v::Eksperimentalno gledališče Glej| ]]
[[režije v::Cankarjev dom| ]]
[[režije v::Zavod Bunker| ]]
[[režije v::Café Teater| ]]
[[režije v::Lutkovno gledališče Ljubljana| ]]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Robert Waltl

2010-02-19T21:11:29Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Režiserji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Waltl, Robert]]
[[Kategorija:Dramaturg|Waltl, Robert]]

==Življenjepis==
Robert Waltl (1965), igralec, režiser, lutkar in umetniški vodja.
Po številnih igralskih kreacijah v slovenskih in hrvaških gledališčih ter filmih od leta 1987 naprej ([[SNG Drama Ljubljana|Drama SNG Ljubljana]], [[SMG]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], [[Cankarjev dom]], [[Freyer teater]], Teatar ITD Zagreb), se je po letu 1999 uveljavil tudi kot režiser.

Predstave, ki jih je režiral (''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'' I. B. Mažuranić, Puškinova ''Pravljica o ribiču in ribici'' in ''Palčica'' v Mestnem gledališču Žar ptica Zagreb, Andersenova ''Vžigalnik'' in Rozmanova ''Janko in Metka'' v Otroškem gledališču Osijeku, ''Volk in kozlički'' bratov Grimm, Stojsavljevićevi ''Norveški gozdovi'' v Gledališču ITD v Zagrebu, Andersenova ''Mala morska deklica'' v Zagrebškem gledališču mladih ZeKaeM), ''Mojca Pokrajculja'' Lili Novy, ''Janko in Metka'' Andreja Rozmana Roze, ''Trnuljčica'', ''Prebrisani zajec'', ''Miškolin'' Josipa Ribičiča ...), so gostovale na številnih mednarodnih festivalih in prejele vrsto nagrad.

Veliko vlog je Waltl ustvaril tudi na radiu. Leta 1998 je zapustil varnost institucije in z lastnimi sredstvi zagnal novo slovensko gledališče – [[Mini teater Ljubljana]]. Širina te zamisli se kaže tudi v odprtem programu, ki se, drugače kot komercialni projekti, kakršne pripravljajo zasebna gledališča, obrača k najmlajšemu občinstvu z izredno kakovostnimi lutkovnimi predstavami, po drugi strani pa neguje umetniško gledališče na najvišji ravni. Program Mini teatra sestavljajo klasiki in sodobni pisatelji otroške in mladinske literature, kot so brata Grimm, Wilhelm Hauff, Oscar Wilde, Ivana Brlić - Mažuranić, Toon Tellegen, [[Lili Novy]], [[Vida Taufer]], [[Andrej Rozman Roza]], Aleksander Sergejevič Puškin, [[Josip Ribičič]] ...

Po drugi strani pa je Mini teater pripravil številne slovenske praizvedbe kultnih tekstov XX. stoletja: ''Schneewittchen After Party'' švicarskega avantgardnega klasika Roberta Walserja, ''Noč čisto na robu gozdo'' v Bernard-Marie Koltèsa (delo, ki ga je Mini teater izdal tudi v knjigi), ''Medeja material'' Heinerja Müllerja, svetovno praizvedbo Koltèsovega dela ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu''.

Robert Waltl je kot igralec realiziral enkraten umetniški podvig, saj je v samo petih sezonah Mini teatra (poleg režij in vlog, odigranih v številnih predstavah), odigral kar šest monodram: ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', ''Noč čisto na robu gozdov'', ''Kalif štrk Wilhelma Hauffa'', ''Žabji kralj'' bratov Grimm, ''Srečni kraljevič'' Oscarja Wilda ter ''Osel Nazarenski'' v Freyer teatru.

V sodelovanju z režiserji – [[Edi Majaron|Edijem Majaronom]], [[Ivica Buljan|Ivico Buljanom]], Luisom Zornozo Boyem, Slavčem Malenovom – Waltl ni bil nikoli samo igralec reproduktivnega karakterja, pogosto je tudi sorežiser in dramaturg v predstavah, s katerimi je osvojil številne odre v Sloveniji in na uglednih mednarodnih festivalih od Irana, Venezuele, Poljske, Španije, Italije, Belgije, Avstrije, Belorusije, Rusije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije, Črne gore, Madžarske …

Igralski razpon, ki ga Waltl prikaže v teh predstavah, je naravnost fascinanten. Sega od ritualne predanosti in etno-muzikološkega raziskovanja slovenskega božičnega izročila v ''Oslu Nazarenskem'', prek pripovedne in transformativne umetelnosti in komunikativnosti v ''Vajencu Hlapiču'', do vrhunske animacije v tradicionalnih lutkovnih tehnikah v ''Žabjem kralju'' in ''Kalifu štrku'' in do dela z objekti, projekcijami in glasbo v ''Srečnem kraljeviču'', pa vse do radikalne performerske energije v kultnem francoskem tekstu ''Noč čisto na robu gozdov'', monologu, katerega petdeset strani mu z ogromno koncentracijo in najfinejšo artikulacijo uspe izgovoriti v štiridesetminutnem gledališkem ognjemetu. V tem enkratnem projektu šestih monodram lahko tako spremljamo izredno različne elemente, ki ustvarjajo mozaik igralca-režiserja-animatorja-organizatorja.

Waltl je kot režiser in animator ustvaril tudi prvo virtualno lutkovno predstavo na svetu, ''Palčico'', in se podal na pot raziskovanja še povsem nejasnih in neodkritih polj gledališke, vizualne in intermedijske umetnosti.

Gostoval je na številnih mednarodnih festivalih (Avstrija, Italija, Madžarska, Nemčija, Francija, Danska, Poljska, Slovaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna gora, Makedonija, Hrvaška, Grčija, Bolgarija, Rusija, Belorusija, Portugalska, Španija, Venezuela, Nizozemskem, Kuba, Iran, Pakistan, Egipt, Koreja in Kitajska).

Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije, nagrado Združenja dramskih umetnikov Hrvaške, Župančičevo nagrado Mesta Ljubljana in več nagrad Združenja dramskih umetnikov Hrvaške in nagrad na festivalih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Kitajski, Iranu, na Poljskem, v Belorusiji, Sloveniji, Srbiji in Črni gori.

==Večje vloge v gledališču==
*2007 Herdhize; Pier Paolo Pasolini ''Svinjak'', r. ''Ivica Buljan'', [[SSG Trst]]
*2006 Valmont; Heiner Müller, ''Kvartet))''r. [[Ivica Buljan]], [[Mini teater]], Teatar ITD Zagreb, [[Cankarjev dom]] in [[Mestno gledališče Ptuj]], ZadARSnova, ARL Dubrovnik in SSG Trst
*2005 Klavdij; Bernard-Marie Koltès, ''Dan umorov v zgodbi o Hamletu'', r. Ivica Buljan, Mini teater in Gledališče Glej, Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik
*2002 Princ; Robert Walser, r. Ivica Buljan, ''Schneewittchen After Party'', Mini teater, ARL Dubrovnik, [[Ex Ponto]], Novo kazalište Zagreb in Cankarjev dom Ljubljana
*2001 Monodrama; Bernard-Marie Koltès ''Noč na robu gozdov'',r. Ivica Buljan, Mini teater in Cankarjev dom Ljubljana
*1998 Orest; Pier Paolo Pasolini ''Pilad'', r. [[Ivica Buljan]], Teatar ITD Zagreb, Hrvaška in Mittelfest Čedad/Cividale, Italija
*1996 Hipolit; Marina Cvetajeva, ''Fedra'' r. Ivica Buljan, Teatar ITD Zagreb, Hrvaška
*1995 Sin; Pascal Quignard ''Ime na koncu jezika'', r. Ivica Buljan, LGL Ljubljana
*1987-1998; več različnih vlog, Lutkovno gledališče Ljubljana
*1990 [[Veno Taufer]] ''[[Odisej in sin ali Svet in dom]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Slovensko mlainsko gledališče]], Ljubljana
*1989 Kuhar; Dragoslav Mihailović ''Ko so cvetele buče'', r. [[Vinko Möderndorfer]], [[SNG Drama Ljubljana]]

==Lutkovne monodrame==
*2004 monodrama ''Palčica II''. (virtualna), H.C.Andersen in [[Ivica Buljan]], r. Robert Waltl, [[Forum Ljubljana]] in [[Cankarjev dom]]
*2003 monodrama Srečni kraljevič; ((Oscar Wilde)), "((Srečni kraljevič))", r. Luis Zornoza Boy, [[Mini teater]], Novo kazalište Zagreb in ARL Dubrovnik
*2003 monodrama ''Palčica I.''(virtualna); H.C.Andersen in Ivica Buljan, ,r. Robert Waltl, Forum Ljubljana in Cankarjev dom
*2002 monodrama ''Kalif štrk''; Wilhelm Hauff, r. [[Slavčo Malenov]], Mini teater
*2001 monodrama ''Žabji kralj''; Vesselin Boidev in brata Grimm, r. Slavčo Malenov, Mini teater
*1999 monodrama ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča''; Ivana Brlić Mažuranić, ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', r. Robert Waltl in Ivica Buljan, Mini teater
*1996 monodrama [[Osel Nazarenski]]; r. [[Edi Majaron]], Freyer teater

== Režije v gledališču ==

* 2008 H. C. Andersen ''Grdi raček,'' [[Mini Teater|Mini Teater Ljubljana]]
* 2007[[Jure Souček]] / Matjaž Briški ''[[Pipi in Melkijad]]'', Mini teater Ljubljana
* 2007 ''Šuma Striborova'', Scena Gorica, Velika Gorica, Hrvaška
* 2007 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Pekarna Mišmaš]]'',koprodukcija [[Slovensko mladinsko gledališče|Slovenskega mladinskega gledališča]] in [[Mini teater|Mini teatra Ljubljana]]
* 2006 ''Maček v jeansu'', Lutkovno gledališče Mostar, Mostar, Bosna in Hercegovina
* 2006 ''Kolbaba in Brzojavko'', Otroško gledališče Osijek, Mestno gledališče Virovitica in Festival Osiješko poletje, Osijek, Hrvaška
* 2006 ''Koka Kokone'', Lutkovno gledališče Reka, Reka, Hrvaška
* 2006 ''Pepelka'', Mestno gledališče Trešnja, Zagreb, Hrvaška
* 2005 ''Miškolin'', Mini teater, Ljubljana
* 2005 ''Mala morska deklica'', Zagrebško gledališče mladih, Zagreb, Hrvaška
* 2005 ''Palčica'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška
* 2005 ''Janko in Metka'', Osješko poletje in Otroško gledališče Osijek, Osijek, Hrvaška
* 2004 ''Palčica II.'' (virtualna), [[Cankarjev dom]] in [[Forum Ljubljana]], Ljubljana
* 2004 ''Prebrisani zajec Sparky'', Mini teater, Ljubljana
* 2004 ''Janko in Metka'', Mini teater, Ljubljana
* 2003 ''Mojca Pokrajculja'', Mini teater, Ljubljana
* 2003 ''Palčica I.'' (virtualna), Cankarjev dom in Forum Ljubljana, Ljubljana
* 2002 ''Vžigalnik'', Osješko poletje in Otroško gledališče Osijek, Osijek, Hrvaška
* 2002 ''Pravljica o ribiču in ribici'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška
* 2001 ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mestno gledališče Žar ptica Zagreb, Zagreb, Hrvaška
* 2001 ''Volk in kozlički'', Mini teater, Ljubljana
* 2001 ''Norveški gozdovi'', Teater ITD, Zagreb, Hrvaška
* 2000 ''Trnuljčica'', Mini teater, Ljubljana
* 1999 ''Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča'', Mini teater, Ljubljana

==Asistent režije ali dramaturg==
*[[Ivo Svetina]]: ''[[Ojdip v Korintu]]'', [[Drama SNG Ljubljana]], Ljubljana, 2006
*Botho Strauβ: ''Ena in druga'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana, 2006
*Elfriede Jelinek: ''Drame princes'', [[PG Kranj]], 2005
*Georges Feydeau: ''Ne sprehajaj se vendar čisto gola!'', Satirično gledališče Kerempuh, Zagreb, Hrvaška, 2005
*Bernard-Marie Koltès: ''Dvoboj med črncem in psi'', Drama SNG Ljubljana, Ljubljana, 2004
*Filip Šovagović: ''Jazz'', HNK Reka in Festival Reške noči, Reka, Hrvaška, 2004
*Heiner Müller: ''Medeja material'', [[Mini teater Ljubljana]] in Festival Karantena Dubrovnik, Hrvaška, 2003
*Seneka: ''Ojdip'', Splitski poletni festival, Hrvaška, 2001

==Nagrade==
*2009 Nagrada Festivala Eurofest v Slupsku (Poljska) po ocenah strokovne žirije in otroške žirije za režijo predstave [[Grdi raček]]

==Zunanje povezave==
*[http://www.mini-teater.si/client.si/index.php Mini teater]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/nekaj-misli Nekaj misli - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/mini-teater Mini teater - www.sigledal.org]

Martina Maurič Lazar

2010-02-19T21:10:00Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Lazar, Martina Maurič]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Lazar, Martina Maurič]]

==Življenjepis==
Rojena leta 1971 v Mariboru. Med leti 1990 in 1994 študira na Filozofski fakulteti v Ljubljani, angleški jezik in primerjalno književnost. Leta 1994 se vpiše na Praško Akademijo lepih umetnosti, na DAMU - Akademijo za gledališče, katedro Alternativnega in lutkovnega gledališča, smer igra. Diplomira leta 1997, magisterski študij konča leta 1999. Od leta 2000 je kot igralka – animatorka zaposlena v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]].
Že v času študija se veliko posveča avtorskemu gledališču, ki temelji na samostojnem igralskem delu, improvizacijah in avtorskemu pristopu k igri in izrazu. Njena glavna mentorja sta docent Jan Schmid in prof. dr. Ivan Vyskočil. Na Češkem je v okviru študija štiri leta članica praškega gledališča ''Studio Studia Ypsilon'', kjer odigra večino svojih vlog, nastopa pa tudi v drugih gledaliških produkcijah (''Gledališče Archa, Studio Roxy – danes NoD, Alfred ve dvore'' in ''Studio Damuza'', vse v Pragi).
Na gledališko lutkovnem področju v Sloveniji ob predstavah znotraj Lutkovnega gledališča sodeluje še z [[Gledališče Labirint|Gledališčem Labirint]] [[Saša Jovanović|Saša Jovanovića]] in z [[Silvan Omerzu|Silvanom Omerzujem]] v [[Gledališče Konj|Gledališču Konj]].

==Vloge in sodelovanja v gledališču==

===2000 - ===

*2007 Marko Radmilovič ''PASJE POPOLDNE'', Runo, r. [[Barbara Bulatović]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]
*2006 W. Shakespeare ''HAMLET'', Gertruda, r. [[Vito Taufer]], LGL
*2006 K. Čapek – M. Maurič Lazar, ''POŠTARSKA PRAVLJICA'', solo predstava, r. Martina Maurič Lazar, LGL
*2005 Jera Ivanc ''ZAKAJ VERJETI V ZMAJE'', Nadanojla, r. [[Jaka Ivanc]], LGL
*2005 Mickle Maher – Jan Zakonjšek ''MOJSTER ŠIVIC IN LUNA'', mojster Šivic, r. [[Jan Zakonjšek]], LGL
*2005 Frank L. Baum – Andrej Jaklič ''ČAROVNIK IZ OZA'', Doroteja, r. [[Silvan Omerzu]], LGL
*2005 Barbara Bulatović ''KREDA'', r. B. Bulatović, LGL;
*2004 W. Shakespeare – D. de Brea ''VIHAR'', Miranda, r. [[Diego de Brea]], LGL
*2004 H. C. Andersen – K. Marinčič ''SVINJSKI PASTIR'', cesarična, r. [[Barbara Hieng Samobor]], LGL
*2003 [[Jera Ivanc]] ''PERZEJ'', Irena, r. [[Jaka Ivanc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]
*2003 ''ALI BABA IN 40 RAZBOJNIKOV'', r. [[Silvan Omerzu]], LGL
*2003 [[Svetlana Makarovič]] ''KUNA KUNIGUNDA'', Kuna Kunigunda, r. [[Slavko Hren]], LGL
*2002 A. T. Linhart ''TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI'', Rozala, r. [[Vito Taufer]], LGL
*2002 Toon Tellegen ''ZABAVA NA LUNI'', Veverica, r. [[Saša Jovanović]], LGL
*2002 E. T. A. Hoffmann ''PESKAR'', Natanael, r. [[Silvan Omerzu]], Cankarjev dom
*2002 Mozart – Schikaneder – Streul ''PAPAGENO IGRA NA ČAROBNO PIŠČAL'', deček, r. Diego de Brea, LGL
*2001 Georg Buchner ''WOJCEK'', Marija, r. Jan Zakonjšek, LGL
*2001 Frence Prešeren – Meta Hočevar ''PODVODNI MOŽ'', r. [[Meta Hočevar]], LGL
*2001 Brata Grimm – Katarina Marinčič ''SNEGULJČICA'', Sneguljčica, r. [[Barabara Hieng Samobor]], LGL
*2001 H. C. Artmann ''BESEDA JE KONJ'', r. Saša Jovanović, Gledališče Labirint
*2000 A. Exupery – M. Maurič ''NARIŠI MI BACKA'', solo predstava, r. M. Maurič, LGL
*2000 Josip Vandot ''KEKEC'', Mojca, r. Saša Jovanović, LGL
*2000 Svetlana Makarovič ''SPET KOSOVIRJI'', Gi, Zofka, r. Barbara Hieng Samobor, LGL

===1993 - 1999===
*1999 Bystron – Lehačka ''OKENSKA POLICA'', poročena ženska, r. Ondrej David, DAMU
*1999 [[Oton Župančič]] ''MEHURČKI'', r. [[Saša Jovanovič]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]
*1999 ''MOŠKI IN ŽENSKA'', r. Jan Schmid, DAMU in Univerza Toronto
*1998 Woody Allen ''SMRT'', Gina, r. Juraj Nvota, Studio Studia Ypsilon
*1998 Georg Tabori ''GOLDBERGOVE VARIACIJE'', scenografka, r. Eva Leinweberova, DAMU, Roxy
*1997 ''ANIMA, ANIMIS'', r. Halka Tresnakova, HAMU, Katedra za gib in pantomimo
*1997 Arnošt Goldflam ''PAVEL JEDLIČKA IN PAVEL KRAHULIK'', mati, r. A. Goldflam, Studio Studia Ypsilon
*1997 Karel Polaček ''VSE ZA FIRMO'', r. Jan Schmid, Studio Ypsilon
*1996 ''JARMARK'', Madelon, r. Milan Forman in Marketa Schartova, Studio Studia Ypsilon
*1996 Ben Johnson ''ALKIMIST'', Sestra predstojnica, r. Michal Schonberg, Studio Studia Ypsilon
*1996 Ladislav Smoljak ''HIMNA'', r. L. Smoljak, Studio Studia Ypsilon
*1995 ''XX. STOLETJE'', Vprašaj, r. Jan Schmid, Studio Studia Ypsilon
*1995 ''ČUJBA'', Tri sojenice, r. Jan Schmid, Studio Studia Ypsilon
*1994 ''SREČANJA'', r. Alenka Pirjevec, Lutkovni studio LGL
*1994 ''DAY IS MORNING, NOON AND EVENING'', r. Peter Schumann, Archa
*1993 L. Suhodolčan ''KROJAČEK HLAČEK'', Krojaček hlaček, r. Saša Jovanović
*W.B. Yeats – M. Maurič ''DEIRDRE'', r. [[Saša Jovanović]], Lutkovni studio [[LGL]]

==Vloge na televiziji==
*2006 ''Kako živijo slovenski gradovi'', Velenje, r. Hanka Kastelicova, RTV Slovenija
*2003 – 2006, [[Polonca Kovač]] ''Martina in ptičje strašilo'', TV serija za otroke, OMP, r. [[Vladimir Jurc]], Siena Krušič, Marko Naberšnik
*2000 – 2006, sinhronizacije risank (''Trnovo robidovje'', ''Roli Poli Oli'', ''Lešnička'', ''Zakaj'', ''Želejčki'' ...)
*2003 Pisane delavnice, TV serija za otroke, uredništvo OMP; r. Vladimir Jurc, RTV Slovenija

==Režije==
*2006 K. Čapek – M. Maurič Lazar, ''POŠTARSKA PRAVLJICA'', solo predstava, [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]]
*2000 A. Exupery – M. Maurič ''NARIŠI MI BACKA'', solo predstava, LGL

==Nagrade==
*2004 za animacijo v predstavi ''Matiček se ženi'', festival PIF, Zagreb
*2004 za animacijo v predstavi ''Matiček se ženi'', [[Festival Lutke]], Ljubljana
*2003 Zlata paličica za vlogo Irene v predstavi ''Perzej''; festival [[Zlata paličica]], Ljubljana
*2003 za igro in animacijo v predstavah ''Matiček se ženi'' (Rozala), ''Sneguljčica'' (Sneguljčica) in ''Peskar'' (Natanael), Slovenski festival ULU, Maribor
*2002 za netradicionalen in avtorski izraz predstave ''Nariši mi backa'', Mednarodni lutkovni festival Ostrava, Češka republika
*2002 za predstavo ''Nariši mi Backa'', Mednarodni lutkovni festival Užgorod, Ukrajina

==Prevodi==
==Zunanje povezave==
[http://www.lgl.si Lutkovno gledališče Ljubljana]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/jezik-sodobnega-lutkovnega-gledali%C5%A1%C4%8Da Jezik sodobnega lutkovnega gledališča - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/pogovor-z-edijem-majaronom Pogovor z Edijem Majaronom - www.sigledal.org]

Iztok Mlakar

2010-02-19T20:52:29Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mlakar, Iztok]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Mlakar, Iztok]]
==Življenjepis==
Kantavtor in gledališki igralec, rojen leta 1961 v Šempetru pri Gorici.
Leta 1986 diplomiral iz dramske igre na AGRFT v Ljubljani. Zaposlen kot igralec v [[SNG Nova Gorica|Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica]].
==Vloge v gledališču==
===2001-===
*2009 Stavra; Ljubomir Simović ''Čudež v Šarganu'', r. [[Primož Bebler]], SNG Nova Gorica
*2008 Dundo Maroje, dubrovniški trgovec; Marin Držić ''Dundo Maroje'', r. [[Boris Kobal]], SNG Nova Gorica
*2007 Doko; Hristo Bojčev ''Orkester Titanik'', r. [[Matjaž Latin]], SNG Nova Gorica
*2007 Sganarel; Iztok Mlakar ''[[Duohtar pod must!]]'', r. [[Vito Taufer]], [[Gledališče Koper]] in [[SNG Nova Gorica]]
*2006 Pavle; [[Srečko Fišer]] ''[[Prihodnje, odhodnje]]'', r. [[Jaša Jamnik]], [[SNG Nova Gorica]]
*2006 Jack, Glas, Don; David Ives/Borut Gombač ''Zanke male fantastike'', r. [[Primož Bebler]], SNG Nova Gorica
*2006 Fredi; Biljana Srbljanović ''Kobilice ali Moj oče igra loto'', r. [[Eduard Miler]], SNG Nova Gorica
*2005 Kuščar; Marčni zajec; Beli kralj; Srčni fant, A. Annecchino - R. de Ceccatty - J. Kica ''Alica'', r. Janusz Kica, [[SNG Nova Gorica]]
*2005 Pantalone; Carlo Gozzi ''Zeleni ptiček'', r. [[Slobodan Unkovski]], [[SNG Nova Gorica]]
*2004 Voltore; Ben Jonson ''Volpone ali Lisjak'', r. [[Vito Taufer]], SNG Nova Gorica in [[Primorski poletni festival, Koper]]
*2004 Jan Matkovič; David Edgar ''Oblika mize'', r. [[Dušan Jovanović]], SNG Nova Gorica
*2004 Primo Levi/[[Srečko Fišer]] ''Medtem'', r. [[Janusz Kica]], SNG Nova Gorica
*2003 Vladimir; Samuel Beckett ''Čakajoč Godota'', r. [[Vito Taufer]], SNG Nova Gorica in [[Primorski poletni festival Koper]]
*2003 Petrin, Komturjev kip; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Don Juan ali Kamnita gostija'', r. Vito Taufer, SNG Nova Gorica
*2002 Dular; William Shakespeare ''Sen kresne noči'', r. [[Janusz Kica]], SNG Nova Gorica
*2002 Rašpa; [[Zoran Hočevar]] ''[['m te ubu!]]'', r. [[Matjaž Latin]], PDG Nova Gorica
*2001 Pijan slikar; [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', r. [[Mile Korun]], PDG Nova Gorica
*2001 Lipe; Carlo Goldoni ''Zdrahe'', r. [[Vito Taufer]], PDG Nova Gorica in [[PPF Koper]]<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===1991-2000===
*2000 Hubertus; Hep Van Delf ''Hura soncu in dežju'', r. [[Marjan Bevk,]] PDG Nova Gorica
*2000 Ludvik; [[Ciril Kosmač]]/[[Srečko Fišer]] ''[[Tistega lepega dne]]'', r. [[Boris Kobal]], PDG Nova Gorica
*2000 Ječar iz Bordeauxa, Paž; Pierre Corneille ''Iluzija'', r. Janusz Kica, PDG Nova Gorica
*2000 Marcel Rozenkranc; William Shakespeare ''Hamlet'', r. [[Vito Taufer]], PDG Nova Gorica
*1999 Tonin; Angelo Beolco Ruzante ''Muhica'', r. [[Georgij Paro]], PDG Nova Gorica
*1999 Napovedovalec; Bertolt Brecht ''Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti'', r. [[Bojan Jablanovec]], PDG Nova Gorica
*1999 Sosed; Neil Simon ''Jetnik druge avenije'', r. [[Jaša Jamnik]], PDG Nova Gorica
*1998 Pevec songov; Ferenc Molnar ''Liliom'', r. [[Dušan Mlakar]], PDG Nova Gorica
*1998 Bizeljc; [[Milan Jesih]] ''[[Kobila]]'', r. [[Matjaž Zupančič]], PDG Nova Gorica
*1997 Javni tožilec; Ódön von Horvath ''Sodni dan'', r. [[Georgij Paro]], PDG Nova Gorica
*1997 Azor; Pierre de Marivaux ''Disput'', r. [[Vito Taufer]], PDG Nova Gorica
*1997 Kralj Edvard IV., Henry, grof Ricmond; William Shakespeare ''Kralj Richard III.'', r. [[Mile Korun]], PDG Nova Gorica in [[SSG Trst]]
*1995 Adolf Hitler; Miro Gavran ''Pacient doktorja Freuda'', r. Jaša Jamnik, PDG Nova Gorica
*1995 Enrico Iacopone; Peter Barnes ''Zaton sonca in slave'', r. [[Dušan Mlakar]], PDG Nova Gorica
*1995 Mali princ; Antoine de Saint-Exupery ''Mali princ'', r. [[Jaša Jamnik]], [[PDG Nova Gorica]]
*1995 Gospa Martin in Sosed 1; Eugene Ionesco ''Plešasta pevka'' in ''Delirij v dvoje'', r. Vito Taufer, PDG Nova Gorica
*1995 Flowers; Howard Barker ''Ljubezen dobrega moža'', r. [[Bojan Jablanovec]], PDG Nova Gorica
*1994 Klitander; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Ljudomrznež'', r. [[Dušan Jovanović]], PDG Nova Gorica
*1994 Vojak; Miguel de Cervantes ''Čudežno gledališče'', r. [[Mario Uršič]], PDG Nova Gorica
*1994 Nick; Alan Ayckbourn ''Norčije v spalnicah,'' r. [[Katja Pegan]], PDG Nova Gorica
*1993 Paž; Martha Swintz ''Kraljevi smetanovi kolački'', r. [[Samo M. Strelec]], PDG Nova Gorica
*1993 Ridolfo; Carlo Goldoni/Reiner Werner Fassbinder ''Tico-Tico bar'', r. [[Vito Taufer]], PDG Nova Gorica
*1993 Ariald; Luigi Pirandello ''Henrik IV.'', r. [[Mile Korun]]; PDG Nova Gorica
*1992 Aleš; [[Alenka Goljevšček]] ''[[Čudežni kamen]]'', r. [[Katja Pegan]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1992 Nikolaj V. von Koren; [[Drago Jančar]]/Anton Pavlovič Čehov ''[[Dvoboj]]'', r. [[Jože Babič]], PDG Nova Gorica
*1991 Etienne; Georges Feydeau ''Poskrbi za Amelijo'', r. [[Boris Kobal]], PDG Nova Gorica
*1991 Menato; Angelo Beolco Ruzante ''Ljubezen, uojska, lakota'', r. [[Marko Sosič]], PDG Nova Gorica<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1981-1990===
*1990 Klovn Vili; [[Feri Lainšček]] ''[[Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak]]'', r. [[Andrej Stojan]], PDG Nova Gorica
*1990 Clifford Anderson; Ira Levin ''Smrtna past'', r. [[Janez Pipan]], PDG Nova Gorica
*1989 Jegor Timofejevič; Nikolaj Robertovič Erdman ''Samomorilec'', r. [[Vida Ognjenović]], PDG Nova Gorica
*1989 Hubertus; Help van Delft ''Hura soncu in dežju'', r. [[Marjan Bevk]], PDG Nova Gorica
*1989 Novak; [[Dušan Jovanović]] ''[[Jasnovidka ali Dan mrtvih]]'', r. [[Zvone Šedlbauer]], PDG Nova Gorica
*1989 Ferruccio; Thomas Bernhard ''Komedijant'', r. [[Dušan Mlakar]], PDG Nova Gorica
*1988 Juda; [[Sergej Verč]] [[Evangelij po Judi]], r. Boris Kobal, PDG Nova Gorica
*1988 Meščanov sin, Vajenec, Prvi kadet; Edmond Rostand ''Cyrano de Bergerac'', r. [[Dušan Mlakar]], PDG Nova Gorica
*1988 Kardinal; John Webster ''Vojvodinja Malfijska'', r. [[Zvone Šedlbauer]], PDG Nova Gorica
*1987 Fred Vihrač; Albert Wendt ''Tičev Jaka'', r. [[Božo Šprajc]], [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
*2008 Žlahtni komedijant na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju za vlogo '''Sganarela''' (I. Mlakar ''Duohtar pod mus'', SNG Nova Gorica in Gledališče Koper)[[Iztok Mlakar/nagrade 2008|obrazložitev]]
*2004 Nagrada festivala SKUP za '''»izjemen igralski dvojec«''' (S. Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Nova Gorica in PPF Koper)
*2004 Severjeva nagrada tudi za vlogo '''Vladimirja''' (S. Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Nova Gorica in PPF Koper)
*2003 Nagrada Žlahtni komedijant skupini rokodelcev Janezu Starini, Ivu Barišiču, Danijelu Malalanu, Iztoku Mlakarju, Milanu Vodopivcu in Jožetu Hrovatu (''Sen kresne noči'', Dnevi komedije, Celje)
*1993 Ježkova nagrada za dosežke, ki jih je dosegel kot kantavtor in humorist, Svet RTV Slovenija
*1990 Priznanje [[Zdus|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] za vloge Ferruccia v uprizoritvi ''Komedijant'', Novaka v uprizoritvi ''Jasnovidka ali Dan mrtvih'' in Jude v uprizoritvi ''Evangelij po Judi'' (Združenje dramskih umetnikov Slovenije)
*1987 Borštnikova diploma in nagrada RTV Ljubljana za mladega igralca za vlogo Toulona v uprizoritvi ''Rdeči nosovi'' (22. Borštnikovo srečanje, Maribor)

==Bibliografija==
==Literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran SNG Nova Gorica
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Zunanje povezave==
[http://www.sng-ng.si SNG Nova Gorica]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/intervju-z-iztokom-mlakarjem Intervju z Iztokom Mlakarjem - www.sigledal.org]

[[priimek ime:=Mlakar, Iztok| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Zalka Grabnar

2010-02-19T20:48:55Z

Zala:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Dramatika|Grabnar Kogoj, Zalka]]
[[Kategorija:Avtorji|Grabnar Kogoj, Zalka]]

<div style="float: right">[[Slika:800px-NY_086-1-.jpeg|250px|Fotografija:]]</div>
==Življenjepis==

Zalka Grabnar Kogoj je bila rojena v Ljubljani 26. 10. 1967. Diplomirala je na Pedagoški akademiji. Z umetnostjo se je srečevala že od zgodnjega otroštva, saj kot pravi sama: »Privlačila me je vsakršna dejavnost, ki je povezana z umetnostjo.« K temu so pripomogle razne obšolske dejavnosti: ples, učenje flavte in klavirja, zborovsko petje v RTV-zboru ... Kot statistka je sodelovala v slovenskih filmih in televizijskih oddajah od 1974 do 1984: ''Ko zorijo jagode'', ''Iskanja'', ''Idealist'', ''Praznovanje pomladi'', ''Balada o ulici'', ''Heretik'', ''Mali oglasi'' itd.
Piše tudi poezijo in kratke zgodbe. Te je objavljala v Politikinem zabavniku in kasneje v reviji Antena. Prvo objavo kratke zgodbe je imela leta 1984. Ukvarjala se je z lutkarstvom ter leta 1987 sodelovala v mladinski lutkovni sekciji pri [[Lutkovno gledališče Jože Pengov|Lutkovnem gledališču Jože Pengov]]. Pela je v mladinskih opernih predstavah ''Šolnik'' (1985) in ''Palček'' (1986).
Delala je tudi kot dežurna novinarka med leti 1990 in 1991 na lokalnem radiu v Kranju. Skupaj s svojo dobro prijateljico, akademsko kiparko Anamarijo Šmajdek, je poleti leta 1991 v projektu Saturnovi otroci priredila recital lastne poezije.
Nato je nastopil nekajletni molk, saj se je po rojstvu dveh otrok posvetila družini. S svojim ustvarjanjem se je vnovič vrnila leta 2005. Poezijo je objavila v reviji Mentor. Na anonimnem razpisu za izvirno kratko zgodbo Radia Slovenija 1 (2005) je bila njena zgodba ''Vremenska napoved'' predvajana v Literarnem nokturnu. V okviru festivala Fabula je istega leta v proznem mnogoboju zmagala z zgodbo ''Koncert za nevrotika'', ki je bila objavljena na [[Radio Slovenija|Radiu Slovenija]] septembra 2006.

Dramatika predstavlja novo poglavje v njenem ustvarjanju. Sama pove: »Prestop k dramskemu pisanju je bil zame novo odkritje. Polno je trikov, zahteva tuhtanje v vsako repliko, vživljanje v like, skratka popolnoma drug pristop k pisanju in razmišljanju kot katerakoli druga oblika pisanja. Poigravaš se lahko s strukturo dramskega dela, z nivoji jezika, s sporočilnostjo stavkov, akcije likov, uporabljaš prostor, simbole ... Ena sama beseda (ali pa celo molk) nikjer in nikoli ne doseže take sporočilne moči kot v gledališču! Dramatika ni nikoli odkrita, vedno jo moraš, z vsakim tekstom znova, odkrivati od začetka in polagoma se odpirajo nove poti, ki ti hkrati dopovedujejo, da je neodkritega neskončno veliko. Dramsko pisanje je zame sladko trpljenje. Zelo intimen proces in hkrati velika bitka domišljije in pravil.«

Pisateljsko se izpopolnjuje na različnih delavnicah kreativnega in dramskega pisanja. Delavnica dramskega pisanja v [[KUD France Prešern|KUD-u Franceta Prešerna]] na Trnovem je bila prva, ki se je je udeležila. Vodila jo je [[Kim Komljanec]]. Kasneje se je udeležila delavnice Literaturina kratka zgodba pod vodstvom Andreja Blatnika. Krog znancev, ki so ji pomagali pri ustvarjanju, se je z udeleževanjem omenjenih delavnic širil. Na ta način je spoznala tudi [[Simona Semenič|Simono Semenič]], pobudnico in umetniško vodjo [[PreGlej|PreGleja]]. Postala je aktivna članica, s podporo omenjene gledališke skupnosti pa so njena besedila že večkrat tudi bralno uprizorili.
Živi in ustvarja v Ljubljani.

==Drame==
===naslovi===
* 2005 ''[[Nikjer nikoli]]''
* 2006 ''[[Ravnotežje]]''
* 2006 ''[[Razpoke]]''
* 2006 ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]''
* 2007 ''[[Ampak Dane]]''

===celotna besedila===
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=7 Nikjer nikoli]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=21 Ravnotežje]''
*''[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=9&id=34 Ampak Dane]''

==Uprizoritve==
Enodejanka ''[[Nikjer nikoli]]'' je bila v sklopu dvanajstih kratkih enodejank predstavljena v programu PreGleja decembra 2005 v režiji [[Tijana Zijanić|Tijane Zinajić]] in marca 2006 na festivalu [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]].

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je bila najprej [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=9 bralno uprizorjena] maja 2005 v okviru PreGleja pod taktirko režiserja Matjaža Šmalca. Kim Komljanec je režirala uprizoritev omenjene drame v Svečini na Literaturfahrt 2006. Oktobra 2006 je bila uprizorjena v New Yorku v Martin Segal Thetru in v New York Workshop Theatru, režirala je Sarah Benson.

Februarja 2007 je bila v sklopu PreGleja [http://www.pre-glej.si/index.php?mode=6&id=20 bralno uprizorjena] monodrama ''Ampak Dane'', v režiji [[Ajda Valcl|Ajde Valcl]].

Besedilo ''[[Razpoke]]'' je bilo predstavljeno aprila 2007 v [[Stara elektrarna|Stari elektrarni]] (na performansu z naslovom ''[[Devet lahkih komadov]]'').

==Značilnosti==

Celovečerna drama ''[[Ravnotežje]]'' je avtoričin prvi dramski tekst. Nastopajoče dramske osebe so tri, drama je sestavljena iz sedmih prizorov. Egon in Ela sta oba stara 37 let in vztrajata v ljubezenskem razmerju, ki pa je vse prej kot to. Zgodba se odvija v blokovskem stanovanju. Slednje je last Eline pokojne babice in sedaj pripada njej. Egon je brezposeln in težaški moški. Ne ve oz. ne zmore si urediti življenja. Kljub njuni nekajletni zvezi še zmeraj ni pripravljen na otroka. Ela je izobražena ženska, ki si zelo želi otroka. Ves čas se tudi izmika telesnim stikom z Egonom. Bralec dobi občutek, da je njuno razmerje zgolj posledica navade in med njima osebnostno ni nobenega pretiranega ujemanja in simpatij.
Prenavljata in pleskata stanovanje, hkrati pa se njuno medsebojno zbadanje vrti okrog »mesojede rastline«. Elina babica je bila biologinja in je za sabo pustila tudi nekaj »živih artefaktov« (rastlin: mesojedk). Elina skrb za to rastlino je že pretirana in apelira na simbolno skrb za otroka, ki si ga Ela tako zelo želi. Vendar pa Egonu mesojedka že povsem preseda in komaj čaka, da jo pošljeta na razstavo rastlin v Belgijo. Njun dialog je na začetku dramskega besedila intenzitetno še povsem normalen, čeprav se vseskozi vrti na medsebojnem zbadanju. Proti sredini in koncu drame pa napetost vse bolj narašča. Na koncu sledi preobrat, ko Ela Egona potisne skozi okno in ga ubije.

''[[Nikjer nikoli]]'' je kratka enodejanka, rezultat ene od dramskih delavnic, na kateri je bila kot osnova za pisanje dana tematika »obsedenega stanja«. Gre za nekakšno futuristično vsebino. Mesto uniči meteorska nevihta, področje je odrezano od sveta. V kontejnerju živita Ida in Alek, njun otrok umira. Mag je predstavnik humanitarne organizacije, ki družino oskrbuje z živili. Ida si vseskozi želi knjigo Peter Pan za umirajočega otroka in Maga prosi zanjo. Vendar pa ta njene želje ne upošteva in se vseskozi izgovarja na vodjo. Ida želi z njim k vodji, kasneje mu sledi in izkaže se, da je on vodja, da pije nekontaminirano vodo in je zato zdrav. Ko se vrne, vidi, da je Alek izkopal grob z lastnimi rokami. Od Maga mu prinese lopato. Alek uvidi, da je na tem mestu že pokopan otrok, zraven pa škatla z igračami in knjigo. V tem času pride iz kontejnerja Ida in pove, da je Jakec umrl.

''[[Ampak Dane]]'' je po avtoričinih besedah »monodrama o inteligentnem moškem, ki pa je popolnoma neorientiran v sodobnem svetu; je asocialen in ima velike težave živeti sam s seboj, a še večje s kom drugim.« Glavni protagonist je Jonatan Hruška. Drama se odvija v njegovem stanovanju. Zapre se v kopalnico, od koder se dere na Daneta in njegovo ženo Ester, ki je ne mara. Med svojim monologom razkriva svoje zavestne in podzavestne usmeritve, razgalja svoje videnje do sveta, predvsem pa se izkaže, da goji do Daneta prav poseben, zelo naklonjen odnos. Dane in Ester se selita v London, kar jima Jonatan zameri, saj bi raje videl, da gre Dane tja z njim. Izkaže se, da je na Ester ljubosumen in je ne mara. Sam pa je prepričan, da ga drugi ne razumejo, vendar pa tudi sam sebe ne razume: ne čustveno in ne osebnostno.

Najnovejša teksta izpod peresa Zalke Grabnar Kogoj sta »ready made« dramski besedili z naslovoma ''[[Glavobol ali aspirin ne bo pomagal]]'' ter ''[[Razpoke]]''. Na vprašanje, kako sta nastali, avtorica pove: »Napisani sta kot eksperiment, vključitev sodobnega medija (interneta) v dramsko umetnost. Gre tudi za opozorilo, da dramsko besedilo ni samo klasična oblika dramskega besedila. Ready made drama pa se mi zdi zanimiva prav zato, ker je lahko njena sporočilnost in predvsem aktualnost takojšnja, prav zaradi hitrega procesa nastanka. V smislu – danes na internetu, jutri v dramskem tekstu.«
''Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'' govori o nedolgo nazaj aktualni politični tematiki preseljevanja Romov na Dolenjskem. Nastopajoče osebe imajo pomenljiva imena (Karfjola Mucek, EgenAs, Lev, Feri, Mediator, Afnogunc, Stane, Najlvažrd). Dramska zgodba je pravzaprav samo kritično izmenjavanje mnenj o omenjeni problematiki, dialog med osebami, ki so prebivalci Ambrusa in se nahajajo v gostilni. V njihovih besedah srečujemo vse, od izrazitega sovraštva, ksenofobije, do medsebojno neusklajenih ter nerazčiščenih dejstev.
''Razpoke'' so daljše dramsko besedilo, nekatere izmed oseb nosijo ista imena kot v besedilu ''Glavobol''. Tematika je raznovrstna in govori o v slovenskem prostoru aktualnih družbeno-politično-gospodarskih problemih, ki so bili v letu 2006 vseskozi v ospredju javnosti: nerazrešeni vojni poboji, problematika priseljencev z Balkana, vse do new-age-vskih vložkov s citati duhovnega guruja Oshoja, ki se zdijo kot apel na vse dogodke ter hkrati obelodanitev »prenovljenega osebnostnega statusa« predsednika države dr. Janeza Drnovška.

Pregled vseh petih dramskih besedil nam razkriva, da se avtorica posveča predvsem aktualni tematiki posameznika in družbe. Na vprašanje, katera tematika jo zanima, odgovarja: »Definitivno socialni položaj sodobnega človeka. Vem, da je to širok pojem. Razmišljam o različnih pojavih v družbi.« V dramah ''Ravnotežje'' in ''Ampak Dane'' se kaže položaj sodobnega človeka kot »invalidnega individualista«, ki ni zmožen ustvariti kvalitetnih, zdravih odnosov s sočlovekom. Obkroža ga kapitalistično naravnana skupnost brez duše, v kateri se ne znajde najbolje. Izmika se odgovornostim in v psihološkem smislu noče in ne zna odrasti. Zato je njegova vloga močno okrnjena, zaprt je med stene lastnega nevédenja. Aktualna družbeno-politična tematika v besedilih ''Glavobol'' in ''Razpoke'' odseva podobo slovenske družbene naravnanosti in usmeritve, dotika se nerešenih »madežev« na čelu slovenske politike.

==Kratke zgodbe==
*2005 ''Vremenska napoved''
*2005 ''Koncert za nevrotika''

==Viri in literatura==
*Življenjepis (avtoričin lastni)
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=4 PreGlej Grabnar Kogoj Zalka]
*Avtoričina dramska besedila (''Ravnotežje, Nikjer nikoli, Ampak Dane, Razpoke, Glavobol ali aspirin ne bo pomagal'')

==Zunanje povezave==
[http://www.pre-glej.si PreGlej]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/pred-premiero-zalka-grabnar-kogoj-ampak-dane Pred premiero: Zalka Grabnar Kogoj - Ampak Dane (www.sigledal.org)]

==Galerija==

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[priimek ime:=Grabnar Kogoj, Zalka| ]]

[[spol:=Ž| ]]
[[leto rojstva:=1967| ]]
[[kraj rojstva:=Ljubljana| ]]
[[študij::Pedagoška fakulteta| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=proza| ]]
[[področje ustvarjanja:=poezija| ]]

Andrej Rozman

2010-02-19T20:44:45Z

Zala: /* Zunanje povezave */

==Življenjepis==
(*1955) Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec. /.../ Je ustanovitelj [[Rozinteater|Rozinteatra]].

==Dramski teksti==
*2008 ''[[Neron]]''
*2007 ''[[Najemnina ali We Are The Nation On The Best Location]]''; besedilo, nominirano za Grumovo nagrado 2009, TSD Kranj

==Prevodi==

==Priredbe==

==Nagrade==
*2010 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|‎Nagrada Prešernovega sklada]] za gledališko predstavo ''[[Najemnina ali We are the nation on the best location]]'', za zbirko pesemskih ugank Uganke 100+1 in za libreto pop-rock opere ''[[Neron]]''

==Zunanje povezave==
[http://www.roza.si www.roza.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/med-sme%C5%A1nim-in-resni%C4%8Dnim Med smešnim in resničnim (O dramskem besedilu, nominiranem za Grumovo nagrado 2009) - www.sigledal.org]

Žanina Mirčevska

2010-02-19T20:42:38Z

Zala:

[[Kategorija:Ustvarjalci|Mirčevska, Žanina ]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Mirčevska, Žanina ]]

==Življenjepis==
Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.

Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.

Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.

V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika.

Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996.

==Drame==
===Naslovi===
*2008 ''[[Konec Atlasa]]''
*2006 ''[[Žrelo]]''
*2005 ''[[Na deževni strani]]''
*2004 ''[[Odstiranje]]''
*2004 ''[[Werther&Werther]]
*1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]''
*1990 ''[[Dies Irae]]''

Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].

===Mikrodrame ===
*2003 ''[[Anatonija nesreče]]''
*2003 ''[[Predvolilna kampanja]]''
*2001 ''[[Dva svetova]]''

===Drame v tujih jezikih===
*2005 ''[[Werther&Werther]]'' (makedonščina, slovenščina, srbščina, francoščina)
*2005 ''[[Dobri Zlobko]]'' (slovenščina, srbščina)
*2005 ''[[Na deževni strani]]'' (slovenščina, srbščina)
*2004 ''[[Odstiranje]]'' (slovenščina, makedonščina, francoščina, srbščina)
*2003 ''[[Predvolilna kampanja]]'' (makedonščina, italijanščina)
*2003 ''[[Anatomija nesreče]]'' (hrvaščina)
*2002 ''[[Art Expore]]'' (hrvaščina)
*2002 ''[[Esperanca]]'' (makedonščina, francoščina, srbščina, hrvaščina)
*2001 ''[[Dva svetova]]'' (makedonščina, italijanščina, poljščina)
*1997 ''[[Museum of Stories]]'' (nemščina, makedonščina)
*1996 ''[[Mesto, kjer nisem bil]]'' (hrvaščina, slovenščina, angleščina, ruščina)
*1993 ''[[Sen…]]'' (makedonščina, angleščina)
*1990 ''[[Dies Irae]]'' (makedonščina, angleščina, srbščina, hrvaščina, bolgarščina, romunščina)
*1989 ''[[Scooby dooby]]'' (makedonščina)
*1987 ''[[Pivnica na poti za Jeuropo]]'' (makedonščina)

==Lutkovna igra==
*2005 ''[[Dobri Zlobko]]''

==Libreto za balet==
*1995 ''[[Krvava kontesa]]''

==Scenarij za kratkometražni film==
*1991 ''[[Izginotje Suzane Arsove]]''

==Dramaturgije==
Bila je dramaturginja pri naslednjih predstavah:

*2004 ''[[M. Ravenhill: Nekaj eksplicitnih fotk]]''
*2004 ''[[J. Fosse: Jesenski sen]]''
*2003 ''[[Ö von Horvat: Kazimir in Karolina]]''
*2003 ''[[S. I. Witkiewicz: Poludjela lokomitiva]]''
*2003 ''[[G. Hauptman: Pred sončnim vzhodom]]''
*2002 ''[[Ö von Horvat: Vera, Ljubezen, Upanje]]''
*2002 ''[[E. Ionesco: Joneskomanija]]''
*2002 ''[[Ž. Mirčevska: Art Export]]''
*2001 ''[[W. Shakespeare: Othello]]''
*2001 ''[[S. Kane: 4. 48]]''
*2001 ''[[G. Büchner: Woyzeck]]''
*2000 ''[[H. Pinter: Vrijeme zabave]]''
*2000 ''[[H. Müller: Filoktet]]''
*1999 ''[[B. Koltes: Roberto Zucco]]''
*1999 ''[[E. Toller: Hinkemann]]''
*1999 ''[[H. Müller: Eksplozija spomina]]''
*1999 ''[[W. Shakespeare: Na tri kralja]]''
*1998 ''[[B. Breht: Baal]]''
*1998 ''[[H. Müller: Naloga]]''
*1997 ''[[Ž. Mirčevska: Museum of stories]]''
*1996 ''[[Moliere: Tartuffe]]''

===''Besedila dram v celoti===

==Nagrade==
*2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa) v preteklem letu, [[Teden slovenske drame]], Kranj [[Žanina Mirčevska/Nagrade|obrazložitev]]
*2005 Za otroško besedilo ''Dobri Zlobko'' prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.
*2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo ''Werther&Werther '' v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
*1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo ''Baal'' (produkcija SNG Drama Ljubljana).

==Značilnosti opusa==
Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi.

V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.

V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.

Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.

==Povezave==
[http://www.veza.sigledal.org/novice/smerokaz-sveta Smerokaz sveta (O dramskem tekstu "Konec Atlasa" - Grumova nagrada 2009) - www.sigledal.org]

==Galerija==
<gallery>
Slika:Slika_2.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_3.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_5.jpg|foto: Arhiv PGK
Slika:Slika_7.jpg|foto: Arhiv PGK
</gallery>

==Bibliografija==
Dramsko besedilo ''Mesto, kjer nisem bil'' je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo ''DIES IRAE'' pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.
[[priimek ime:=Mirčevska, Žanina| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
==Viri in literatura==
* Werther&Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96.
*življenjepis, ki mi ga je poslala avtorica

==Strokovna literatura==

*[[Matej Bogataj|Bogataj, Matej]]: Med nebom in zemljo. Dnevnik, 15. 3. 2005.
*[[Gregor Butala|Butala, Gregor]]: Umetnik v čeljustih družbe. Dnevnik, 12. 3. 2005.
*[[Jaša Drnovšek|Drnovšek, Jaša]]: Eksistencializem. Dnevnik, 16. 3. 2005.
*[[Petra Pogorevc|Pogorevc, Petra]]: Težko je najti sogovornika. Dnevnik, 19. 6. 1999.
*[[Špela Žabkar|Žabkar, Špela]]: Goethe za današnji čas. Delo, 10. 3. 2005.
*[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Odstiranje. Sodobnost, 69/5-6 2005.
*[[Žanina Mirčevska |Mirčevska, Žanina]]: Na deževni strani. Sodobnost, 70/7-8 2006.

Simona Semenič

2010-02-19T20:40:36Z

Zala: /* Zunanje povezave */

<div style="float: right">[[Slika:GesloPortretSimona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada]]</div>
[[Kategorija:Ustvarjalci|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Dramatika|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Avtorji|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Dramaturgi|Semenič, Simona]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Semenič, Simona]]

==Življenjepis==
Simona Semenič je [[področje ustvarjanja:=pisanje|dramatičarka]], [[področje ustvarjanja:=dramaturgija|dramaturginja]] in producentka. Rodila se je 16. 07. [[leto rojstva:=1975]] v Postojni.
Študirala je dramaturgijo na [[AGRFT]], med študijem je kot asistentka dramaturgije sodelovala v [[SNG Nova Gorica]] in v [[dramaturgije v::MGL]].
Leta 2001 je Simona z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Rok Vevar|Rokom Vevarjem]] napisala scenarij in zrežirala predstavo [[uprizorjeni teksti::Polna pest praznih rok]] v produkciji [[Zavod Museum|Zavoda Museum]] in [[PTL]]ja. Predstavo je odlično sprejela tako strokovna javnost kot tudi publika vseh generacij. Kritik [[Blaž Lukan]] je predstavo v časopisu DELO okarakteriziral kot "razsipni dar čiste in nepretenciozne lepote". STUDIO CITY je predstavo uvrstil med pet najboljših predstav v letu 2001 in ji podelil naslov najboljšega debuta v letu
2001. Predstava je po obeh premierah doživela še trinajst ponovitev, med drugim je gostovala na [[gostovanje na festivalih::festival Micro v Dordrechtu na Nizozemskem|festivalu Micro v Dordrechtu na Nizozemskem]], na [[gostovanje na festivalih::Primorski poletni festival Koper|Primorskem poletnem festivalu v Kopru]], na [[gostovanje na festivalih::Festival neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem|Festivalu neodvisnih evropskih gledališč v Košicah na Slovaškem]], na [[gostovanje na festivalih::Gibanica|Gibanici]], prvem slovenskem plesnem festivalu in na gledališkem festivalu [[gostovanje na festivalih::Diskurs|Diskurs v Giessnu, Nemčiji]].

Z Rokom Vevarjem sta ponovno sodelovala v letu 2003. Napisala sta dramski tekst [[uprizorjeni teksti::Solo brez talona]], ki sta ga tudi skupaj zrežirala. Predstava Solo brez talona (produkcija [[Glej]] in Zavod [[Maska]]) je doživela premiero novembra 2003. Solo brez talona je bil uvrščen na [[Teden slovenske drame]] v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], marca 2004.

Že v letu 2003 je Simona začela sodelovati z WaxFactory New York, mednarodno gledališko skupino iz New Yorka. Z režiserjem [[sodelovanje z režiserji::Ivan Talijančić|Ivanom Talijančićem]], ustanoviteljem in umetniškim direktorjem WaxFactory, je sodelovala kot dramaturginja pri predstavi z mednarodno zasedbo – Sarah Kane: Cleansed (produkcija WaxFactory New York in [[Zavod Exodos]]), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003. Simonino sodelovanje z WaxFactory New York se je nadaljevalo in v februarju 2005 je v Kosovelovi dvorani [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] premiero doživel projekt [[uprizorjeni teksti::...SheSaid]], pri katerem je Simona delala kot so-avtorica besedila, dramaturginja in izvršna producentka. Predstava ...SheSaid je septembra 2005 gostovala v ICA London, v novembru 2005 v New Yorku kot del festivala [[gostovanje na festivalih::Act French]], aprila 2006 pa je gostovala na [[gostovanje na festivalih::Fundateneofestival, Caracas, Venezuela|Fundateneofestivalu v Caracasu v Venezueli]].

Simona je kot dramaturginja sodelovala pri predstavah: What a feeling avtorice, koreografinje in performerke [[Nina Meško|Nine Meško]] (produkcija Zavod Masa in Cankarjev Dom), ki je bila premierno uprizorjena v maju 2003 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu; avtorskem projektu Petra Kusa – Črna kuhna (Oktober 2004, produkcija [[Mini teater Ljubljana|Mini teater]], režija: [[sodelovanje z režiserji::Barbara Bulatović]]), pri katerem je Simona sodelovala tudi kot avtorica pesmic; pri site-specific in multimedijskem projektu Alphabet City Topography Hiroko Tanahashi in Maxa Schumacherja (post theater berlin / new york) v produkciji [[Mesto žensk|Mesta žensk]], ki je bil izveden v septembru 2005; pri avtorskem projektu Roka Vevarja - [[Kartografija celovečernih slik]] (produkcija Glej, Maska in Cankarjev dom), ki je bil premierno uprizorjen v decembru 2005 v Dvorani Duše Počkaj v Cankarjevem domu.

V letu 2005 je Simona dokončala nov dramski tekst z naslovom [[uprizorjeni teksti::Več]], ki je bil predstavljen v bralni uprizoritvi maja 2005 v Gledališče Glej (režija: Simona Semenič) in januarja 2006 v ameriškem prevodu v gledališču [[uprizoritve v tujini::New Georges v New Yorku]] (režija: [[Ivan Talijančić]]).

V novembru 2005 je bilo njeno kratko besedilo [[uprizorjeni teksti::Loving Willy]], ki ga je napisala v angleščini, predstavljeno v bralni uprizoritvi v New Yorku (režija: [[sodelovanje z režiserji::Eddie Lew]]).

Njeno kratko dramsko besedilo z naslovom [[uprizorjeni teksti::Nogavice]] je bilo javnosti predstavljeno decembra 2005 v gledališču Glej (režija: [[sodelovanje z režiserji::Tijana Zinajić]]) in v prav tako v decembru 2005 v angleškem prevodu v [[uprizoritve v tujini::Bowery Poetry Club New York]] (režija: [[Ryan Kasprzak]]).

Njeno besedilo [[uprizorjeni teksti::24ur]] (2006) je bilo bralno uprizorjeno v okviru projekta Izmenjava Ljubljana – New York in sicer v [[uprizoritve v tujini::New York Theatre Workshop]] (oktober 2006) in v Gledališču Glej (december 2006), obakrat v režiji Ivana Talijančića.

Simona je umetniška vodja programa [[PreGlej]] v [[Gledališču Glej]], za katerega je dala pobudo in ga koncipirala. V okviru PreGleja že potekajo bralne uprizoritve dramskih tekstov mladih oz. neuveljavljenih slovenskih dramskih piscev.

V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.

Takoj po končanem četrtem letniku Akademije je začela delati za [[Zavod Exodos]], v letu 2003 je bila tudi v umetniškem svetu festivala Exodos. V okviru Mirovnega inštituta pa je od junija 2002 do marca 2004 delala na projektu Bela knjiga, raziskavo dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij in posameznikov s področja kulture in umetnosti v obdobju 1998 – 2003. Preliminarna verzija te raziskave je bila predstavljena na simpoziju Margina, niša ali mainstream? septembra 2002. V letu 2003 je za ta projekt prejela raziskovalno štipendijo Mirovnega inštituta (omogočil Open society Institute New York).

V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija. Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.

Trenutno v Gledališču Glej vodi program [[PreGlej]], ki se ukvarja z uprizarjanjem bralnih različic tekstov še neuveljavljenih slovenskih dramatikov. Je avtorica dramskih tekstov: [[Solo brez talona]] (2003), [[Več]] (2005), [[24 ur]] (2006), [[Loving Willy]] (v ang., 2005) in [[Nogavice]] (2005). Njeni teksti so doslej doživeli več bralnih uprizoritev (Ljubljana, New York).

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Drame==
*2008 [[5fantkov.si]]
*2007 [[Jaz, žrtev]]
* 2006 [[24ur]]
* 2006 [[Kot jaz]] (soavtorstvo z [[Lara Jankovič]], [[Zijah A. Sokolović]]))
* 2005 [[Več]]
* 2005 [[Nogavice]]
* 2005 [[Loving Willy]]
* 2005 …SheSaid (soavtorstvo z [[Ivan Talijančić]], [[Erika Latta]], [[Katarina Stegnar]], [[Dion Doulis]])
* 2003 [[Solo brez talona]] (soavtorstvo z [[Rok Vevar]])

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===Značilnosti opusa===
V vseh njenih dramah zasledimo neke medsebojne odnose dramskih oseb. Predvsem gre za ljubezensko zgodbo. Kako se ta razvija skozi čas? Ali je mogoče živeti z nekom, ki ga več nimaš rad – ko ljubezen že ugasne, ali pa je sploh nikoli ni bilo?
Pri Nogavicah so med parom že nekaj časa moteča trenja, ki pa na dan izbruhnejo v najbolj neprimernem trenutku. Čeprav gre za njun fizični obstoj, se ukvarjata s svojim propadlim in že nevzdržnim zakonskim življenjem. V drami Več temelji odnos para na dejstvu, da Lucija potrebuje svojega moža, da bi pozabila praznino ob izgubi brata dvojčka, na katerega je bila močno navezana. Zaradi potrebe po bližini zatre celo svoja prepričanja in svoje življenjsko vodilo, da smo za vse okoli sebe odgovorni mi sami. Torej med njima nikoli ni obstajala tista resnična ljubezen, v nasprotju z dramskim tekstom Loving Willy, kjer je v ospredju ljubezenski trikotnik in se je Joan pripravljena ločiti, da bi bil Willy srečen, čeprav ga še vedno močno ljubi. Tudi v 24ur izvemo, da se je drugi par nekoč ljubil, vendar je ta ljubezen bolj temeljila na telesnem stiku, pri čemer se ne ozirata na to, da bi s tem morda koga prizadela. Še celo sedaj, ko sta ločena, premišljujeta, če je še kaj upanja zanju, kar hočeta na vsak način dokazati s spolnim odnosom. Le za prvi par iz 24ur ne vemo točno, v kakšnem medsebojnem odnosu sta. Lahko bi bila le prijatelja ali znanca. Mogoče pa se simpatije šele razvijajo.
Simona Semenič je v vseh naštetih dramskih tekstih uporabila zelo malo didaskalij oz. toliko, kot se ji je kot bralki zdelo nujno potrebno, saj se z zgodbo in značaji oseb seznanimo v glavnem besedilu. Zelo pomembne so tišine, saj ponazorijo odnos med dramskimi osebami. Uporabi tudi več vrst tišine; mučno, čustveno obarvano ipd., ki nam ogromno povedo o osebi in dogajanju. Skoraj vse naštete drame, razen seveda Loving Willy, se končajo s tišino.

===Celotna besedila===
*{{Doc|Simona Semenic VEC.doc|Več}}
*{{Doc|Simona Semenic LOVING WILLY.doc|Loving Willy}}
*{{Doc|Semenic 24urSLO.doc|24 ur}}
*{{Doc|Semenic Simona Nogavice.doc|Nogavice}}

==Dramaturgije==
*2005 ''[[…SheSaid]]'', [[dramaturgije v::WaxFactory]], [[dramaturgije v::Mini teater Ljubljana]], [[dramaturgije v::Cankarjev dom]]
*2005 ''[[Kartografija celovečernih slik]]'', [[dramaturgije v::Glej|Gledališe Glej]], [[Maska]] Ljubljana, [[Cankarjev dom]]
*2005 A.C.T. Metelkova, [[dramaturgije v::Mesto žensk]]
*2004 ''[[Črna kuhna]]'', Mini teater
*2003 ''[[Cleansed]]'', WaxFactory, Zavod [[dramaturgije v::Exodos]]
*2003 ''[[What a feeling]]'', Zavod Maska, Cankarjev dom
*2001 ''[[Polna pest praznih rok]]'', Zavod [[dramaturgije v::Muzeum]], [[dramaturgije v::PTL]]
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Režije==
*2006 ''[[Večna medikacija]]'', Mesto žensk
*2003 ''[[Solo brez talona]]'', Maska Ljubljana, Gledališče Glej

==Mednarodno sodelovanje==
* V oktobru in novembru 2005 ji je Ministrstvo za kulturo omogočilo bivanje v Ateljeju v New Yorku.
*V letu 2005 je kot slovenska predstavnica sodelovala pri raziskavi A comparative survey on the independent organizations and initiatives in the cultural field in the countries of Central and Eastern Europe and the Caucasus, ki jo izvaja Ecumest Romunija.
*Kot slovenska predstavnica je predstavila delovanje slovenskih nevladnih gledaliških organizacija na festivalu European off network v organizaciji Freietheater iz St. Pöltena iz Avstrije v juniju 2005.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
==Posebni članki==
[[Simona Semenič/Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja|'''Innemanova doba skozi prizmo dnevnega časopisja''', diplomska naloga iz zgodovine gledališča, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, Oddelek za dramaturgijo, mentor Marko Marin, Ljubljana 2004]]

==Nagrade==
*2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (''5fantkov.si'') v preteklem letu, [[Teden slovenske drame]], Kranj [[Simona Semenič/Nagrade|obrazložitev]]

==Viri in literatura==
*[http://www.pre-glej.si/index.php?mode=15&id=1 PreGlej Simona Semenič]
*Simona Semenič: Več, dramsko delo z eksplikacijo / Inemannova doba skozi prizmo dnevnega časopisja. Diplomska naloga. Ljubljana, 2006.

==Zunanje povezave==
*[http://www.pre-glej.si/ PreGlej]
*[http://www.glej.si/ Gledališče Glej]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/simona-semeni%C4%8D-vodja-pregleja-na-glas Simona Semenič, vodja PreGleja na glas! - www.sigledal.org]
*[http://www.veza.sigledal.org/novice/na%C5%A1i-fantki-in-deklice Naši fantki in deklice (O dramskem tekstu "5fantkov.si" - Grumova nagrada 2009) - www.sigledal.org]

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[priimek ime:=Semenič, Simona| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramaturgija| ]]
[[področje ustvarjanja:=pisanje| ]]

[[rojstni dan:=16. julij| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[spol:=Ž| ]]

[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::PreGlej| ]]
[[Dramaturgije v::SNG Nova Gorica| ]]
[[Umetniški vodja::PreGlej| ]]
[[kraj rojstva:=Postojna| ]]
[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
<gallery>
Slika:02 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:06cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:07 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:10a SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:11cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:12 SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:21cb SimonaS feb07.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona1.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona2.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona3.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona4.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona5.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona6.jpg|Fotografija: Žgank Nada
Slika:Simona7.jpg|Fotografija: Žgank Nada

</gallery>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

Dušan Jovanović

2010-02-19T20:38:40Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Dramatika|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Avtorji|Jovanović, Dušan]]

==Življenjepis==
Dušan Jovanovič, režiser, dramatik, esejist, lucidni kolumnist ter med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada, se je rodil v Beogradu, pred začetkom druge svetovne vojne, 1.10.1939. Po drugi svetovni vojni sta se mu ločila starša in z očetom se je leta 1951 preselil v Ljubljano. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev (in direktor) Gledališča Pupilije Ferkeverk, prav tako v začetku sedemdesetih soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je postal docent leta 1989, kjer je predaval režijo. Konec devetdesetih let se je uveljavil tudi kot pisec kolumn, hkrati pa se je posvečal najrazličnejšim gledališkim projektom. Na redni seji Upravnega odbora Prešernovega sklada 2005 je bil izvoljen za novega predsednika.

==Režije==
===2001-===
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt, [[Anton Podbevšek Teater]]
*2009 Janez Janša, Dušan Jovanović ''[[Spomenik G]]'' (Rekonstrukcija predstave EG Glej iz leta 1972), r. Janez Janša, Dušan Jovanović, [[Maska Ljubljana]] in [[Mestno gledališče ljubljansko ]]
* 2008 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', SNG Nova Gorica
*2008 [[Andrej Hieng]] ''[[Osvajalec]]'', SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molière ''Tartuffe'', SNG Drama Ljubljana
*2006 Miroslav Krleža ''Gospoda Glembajevi'', [[SNG Nova Gorica]]
*2006 Tennessee Williams ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', Drama [[SNG Maribor]]
*2006 Lev Nikolajevič Tolstoj ''Ana Karenina'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Dale Wassermann ''Let nad kukavičjim gnezdom'', [[SLG Celje]]
*2004 William Shakespeare ''Julij Cezar'', [[MGL]]
*2004 David Edgar ''Oblika mize'', [[SNG Nova Gorica]]
*2003 William Shakespeare ''Troilus in Kresida'', [[SLG Celje]]
*2003 Pierre de Marivaux ''Volilo'', [[Gledališče Koper]]
*2003 Margaret Edson'' Um'', Drama SNG Maribor
*2002 William Shakespeare ''Romeo in Julija'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Samuel Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana
*1999 Dušan Jovanović ''[[Klinika Kozarcky]]'', [[SSG Trst]]
*1997 Nikolaj Vasil'evič Gogol' ''Revizor'', SNG Drama Ljubljana
*1997 Dušan Jovanović ''Kdo to poje Sizifa'', SNG Drama Ljubljana
*1994 Anton Pavlovič Čehov ''Galeb'', Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Ljudomrznež'', PDG Nova Gorica
*1993 Roger Vitrac ''Volkodlak'', PDG Nova Gorica
*1993 Brian Friel ''Ples v avgustu'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1992 William Shakespeare ''Kralj Lear'', koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], SNG Drame Ljubljana in [[MGL]]
*1992 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', MGL
*1992 Sam Shepard ''Pokopani otrok'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Eugene O'Neill ''Dolgega dneva potovanje v noč'', SSG Trst
===1981-1990===
*1990 Dušan Jovanović ''[[Don Juan na psu]]'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Dušan Jovanović ''[[Zid, jezero]]'', SNG Drama Ljubljana
*1988 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', SSG Trst
*1988 [[Primož Kozak]] ''[[Afera]]'', SSG Trst
*1987 Branislav Nušić ''Sumljiva oseba'', [[SSG Trst]]
*1987 [[Rudi Šeligo]] ''[[Slovenska savna]]'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*1986 [[William Shakespeare]] ''[[Tit Andronik]]'', Shakespearefest, Subotica
*1986 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', [[SSG Trst]]
*1986 Dušan Jovanović ''[[Blodnje]]'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1985 [[Ivo Svetina]] ''[[Lepotica in zver]]'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1984 [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', Slovensko mladinsko gledališče in Centar za kulturno djelatnost Zagreb
*1980 Friedrich Schiller ''Spletka in ljubezen'', [[MGL]]

== Nagrade ==

* 2009 Zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu
* 2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagradaza]] najboljšo uprizoritev v celoti (M. Proust/H. Pinter/D. Trevis ''Iskanje izgubljenega časa'', SNG Drama Ljubljana)
* 2000 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (S. Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana)
* 1994 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Antigona'', na Tednu slovenske drame Kranj<br>
* 1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Don Juan na psu'', SNG Drama Ljubljana)
* 1990 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Zid - jezero'', na Tednu slovenske drame Kranj<br>
* 1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Zid, jezero'', SNG Drama Ljubljana)[[Dušan Jovanović/Nagrade|obrazložitev89]]
* 1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Za narodov blagor'', SSG Trst)
* 1980 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Schiller ''Spletka in ljubezen'', MGL)
* 1980 [[Grumova nagrada]]  za najboljše novo izvirno besedilo [[K|''Karamazovi'']], na 10.[[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] Kranj<br>
* 1979 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Kralj na Betajnovi'', MGL)
* 1978 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (R. Šeligo ''Čarovnica iz Zgornje Davče'', SLG Celje)[[Dušan Jovanović/Nagrade|obrazložitev]]
* 1975 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', SMG)
* 1975 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana)
*1973 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za režijo (W. Gombrowicz Ivona, princesa Burgundije, SLG Celje)

==Naslovi dram==
*''[[Predstave ne bo]]''
*''[[Življenje plejbojev]]''
* ''[[Norci]]''
* ''[[Znamke, nakar še Emilija]]''
* ''[[Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka]]''
* ''[[Žrtve mode bum bum]]''
* ''[[Še vedno ga ljubim]]''
* ''[[Sobota dopoldan]]''
* ''[[Avtostop]]''
* ''[[Generacije]]''
* ''[[Osvoboditev Skopja]]''
* ''[[Karamazovi]]''
* ''[[Sonce sije na visokem nebu]]''
* ''[[Vojaška skrivnost]]''
* ''[[Viktor ali Dan mladosti]]''
* ''[[Jasnovidka ali dan mrtvih]]''
* ''[[Zid, jezero]]''
* ''[[Don Juan na psu]]''
* ''[[Balkanska trilogija]]''
* ''[[Antigona]]''
* ''[[Uganka korajže]]''
* ''[[Kdo to poje Sizifa]]''
* ''[[Karjan C]]''
* ''[[Klinika Kozarcky]]''
* ''[[Ekshibicionist]]''
* ''[[Razodetja]]''

==Bibliografija==
==Posebni članki==

*[[Janez Janša, Dušan Jovanović/Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.|Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.
*[[Janez Janša, Dušan Jovanović/Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije|Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.
*[[Dušan Jovanović/Dramski opus Dušana Jovanovića, avtor: Vesna Lešnik|Vesna Lešnik: Dramski opus Dušana Jovanovića]]

==Zunanje povezave==

[http://www.veza.sigledal.org/novice/drama-v-dru%C5%BEbi-spektakla Tomaž Toporišič: "Drama v družbi spektakla" - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/ne-bi-je-mogel-%C5%A1e-enkrat-napisati-ne-tako-ne-druga%C4%8De Miha Trefalt: "Ne bi je mogel še enkrat napisati ne tako ne drugače" - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[Priimek ime:=Jovanović, Dušan| ]]
[[leto rojstva:=1939| ]]
[[kraj rojstva:=Beograd| ]]
[[področje ustvarjanja:=režija| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=esejistika| ]]
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]]

Diego de Brea

2010-02-19T20:37:04Z

Zala: /* 2001-2010 */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Brea, Diego De]]
[[Kategorija:Režiserji|Brea, Diego De]]
[[Kategorija:Scenografi|Brea, Diego De]]
[[Kategorija:Kostumografi|Brea, Diego De]]
==Življenjepis==
(*[[leto rojstva:=1969]]). Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost in umetnostno zgodovino. Nekaj časa je delal kot vodja gledališkega oddelka za stike z javnostjo v [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]. Leta 1995 je začel v letniku prof. [[Učitelj::Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]] in [[Učitelj::Kristijan Muck|Kristijana Mucka]] študirati gledališko režijo na [[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani. Njegova diplomska predstava, ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', je bila leta 1999 nagrajena na [[nagrade::Mednarodni gledališki festival študentske produkcije v Brnu|mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu]]. Je avtor odmevnih predstav v slovenskih repertoarnih in neinstitucionalnih gledališčih. Loteva se različnih žanrov, od mladinskih iger in lutkovnih predstav (celo lutkovne operne predstave), prek avtorskih projektov, klasičnih in sodobnih besedil, vse do glasbenega vodvila. V Italiji je po Wagnerjevih motivih režiral avtorski projekt ''[[Leonora]]'' z operno pevko Eleonoro Jankovich. Njegove uprizoritve so gostovale doma in v tujini (v Beogradu, na festivalu v Varni v Bolgariji, na festivalih [[Mladi levi]] in [[Exodos]], v Londonu, Parizu, Antwerpnu, Monsu in Dortmundu).

==Režije==
===2001-2010===
*2010 William Shakespeare ''Julij Cezar'', SNG Drama Ljubljana
*2009 Peter Iljič Čajkovski ''Pikova dama'', Opera in balet [[SNG Maribor]]
*2009 F. M. Dostojevski – Diego de Brea ''Zločin in kazen'', Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
*2008 Federico Garcia Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', SLG Celje
*2008 William Shakespeare ''Tit Andronik'', SNG Drama Ljubljana
*2007 Avtorski projekt Diega de Breje ''Mali princ'', [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]
*2007 Jean Genet ''Služkinji'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 Friedrich Dürrenmatt ''Romulus Veliki'', SSG Trst
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst ]]
*2006 po izvirni zgodbi in scenariju N. Badalucca, E. Mediolija ... ''Somrak bogov'', [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]
*2006 Christopher Marlowe ''Doktor Faust'', [[SNG Nova Gorica]]
*2005 Christopher Marlowe ''Edvard Drugi'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Alexandre Dumas - [[Srečko Fišer]] ''[[Kraljica Margot]]'', SMG
*2004 [[Ivan Cankar]] ''[[Pohujšanje v dolini Šentflorjanski]]'', SNG Nova Gorica
*2004 Alfred de Vigny ''Chatterton'', SNG Drama Ljubljana
*2003 [[Peter Svetina]] ''[[O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov]]'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2003 Roland Schimmelpfennig ''Arabska noč'', SNG Nova Gorica
*2003 Eugène Ionesco ''Jacques ali Podrejenost in Prihodnost je v jajcih'', [[SLG Celje]]
*2002 Avtorski projekt ''[[Dvoboj]]'', [[Gledališče Glej]]
*2002 Bob Fosse ''Chicago'', SGL Celje
*2002 Eberhart Streul ''Papageno igra na čarobno piščal'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]] v sodelovanju s SNG Opero in baletom Ljubljana

===1996-2000===
*2000 Ernst Theodor Amadeus Hoffmann/Andrej Rozman ''[[Hrestač]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*2000 Eugène Ionesco ''Kralj umira'', PDG Nova Gorica
*2000 [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*1999 ''Federico. Telesnost besede'', [[MGL]]
*1999 [[Renata Schupp]], [[Jana Pavlič]] ''Rumeno čudo'', LGL
*1999 slovesnost ob odkritju spomenika Rudolfu Maistru v Ljubljani
*1999 ''Federico'' – ugledališčena poezija F. G. Lorce, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]
*1999 [[Ivan Mrak]] ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', AGRFT
*1998 [[Matija Logar]] ''[[Kralj v časopisu]]'', PDG Nova Gorica
*1998 [[Cveto Golar]] ''[[Vdova Rošlinka]]'', Šentjakobsko gledališče
*1998 Molière ''Učene ženske'', AGRFT
*1996/97 ''Pilot – hommage Srečku Kosovelu'', AGRFT

==Scenografije==
*2009 F. M. Dostojevski – Diego de Brea ''Zločin in kazen'', r. Diego de Brea, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
*2008 Federico Garcia Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', r. Diego de Brea, SLG Celje
*2008 William Shakespeare ''Tit Andronik'', r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean Genet ''Služkinji'', r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', r. Diego De Brea, SSG Trst
*2006 Cristopher Marlowe ''Doktor Faust'', r. Diego de Brea, [[SNG Nova Gorica]]
*2005 Christopher Marlowe ''Edvard drugi'', r. Diego de Brea, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1999 Ivan Mrak ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', r. Diego De Brea, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana

==Kostumografije==
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', r. Diego De Brea, SSG Trst
*2007 Friedrich Dürrenmatt ''Romulus Veliki'', r. Diego de Brea, [[SSG Trst]]
*2006 Cristopher Marlowe ''Doktor Faust'', r. Diego de Brea, [[SNG Nova Gorica]]
*2003 Eugene Ionesco ''Jacques ali Podrejenost. Prihodnost je v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet'', r. Diego de Brea, [[SLG Celje]]
*1999 [[Ivan Mrak]] ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', r. Diego De Brea, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,]] Ljubljana
==Nagrade==
*2005 [[nagrade::Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada za estetski preboj na Borštnikovem srečanju]] za predstavi ''Kraljica Margot'' (SMG) in ''Edvard Drugi'' (SNG Drama Ljubljana)
*2002 [[nagrade::Nagrada Zlata ptica]] za gledališče
*2002 Posebna nagrada Borštnikovega srečanja za avtorski projekt ''Dvoboj''
*1999 Nagrada na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu za predstavo ''Obločnica, ki se rojeva''

==Posebni članki==
*[[Diego de Brea/Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji|Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2009

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==

[http://www.veza.sigledal.org/novice/diego-de-brea-in-dostojevski Tomaž Toporišič: "Diego de Brea in Dostojevski" - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[področje_ustvarjanja:=režija| ]]
[[spol:=M| ]]
[[režije v::SNG Drama Ljubljana| ]]
[[režije v::Slovensko mladinsko gledališče| ]]
[[režije v::SNG Nova Gorica| ]]
[[Gledališče Glej| ]]
[[režije v::Mestno gledališče ljubljansko| ]]
[[režije v::Lutkovno gledališče Ljubljana| ]]
[[režije v::Šentjakobsko gledališče| ]]
[[priimek ime:=Brea, Diego De| ]]

Diego de Brea

2010-02-19T20:35:22Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Brea, Diego De]]
[[Kategorija:Režiserji|Brea, Diego De]]
[[Kategorija:Scenografi|Brea, Diego De]]
[[Kategorija:Kostumografi|Brea, Diego De]]
==Življenjepis==
(*[[leto rojstva:=1969]]). Na filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral primerjalno književnost in umetnostno zgodovino. Nekaj časa je delal kot vodja gledališkega oddelka za stike z javnostjo v [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]. Leta 1995 je začel v letniku prof. [[Učitelj::Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]] in [[Učitelj::Kristijan Muck|Kristijana Mucka]] študirati gledališko režijo na [[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] v Ljubljani. Njegova diplomska predstava, ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', je bila leta 1999 nagrajena na [[nagrade::Mednarodni gledališki festival študentske produkcije v Brnu|mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu]]. Je avtor odmevnih predstav v slovenskih repertoarnih in neinstitucionalnih gledališčih. Loteva se različnih žanrov, od mladinskih iger in lutkovnih predstav (celo lutkovne operne predstave), prek avtorskih projektov, klasičnih in sodobnih besedil, vse do glasbenega vodvila. V Italiji je po Wagnerjevih motivih režiral avtorski projekt ''[[Leonora]]'' z operno pevko Eleonoro Jankovich. Njegove uprizoritve so gostovale doma in v tujini (v Beogradu, na festivalu v Varni v Bolgariji, na festivalih [[Mladi levi]] in [[Exodos]], v Londonu, Parizu, Antwerpnu, Monsu in Dortmundu).

==Režije==
===2001-2010===
*2009 Peter Iljič Čajkovski ''Pikova dama'', Opera in balet [[SNG Maribor]]
*2009 F. M. Dostojevski – Diego de Brea ''Zločin in kazen'', Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
*2008 Federico Garcia Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', SLG Celje
*2008 William Shakespeare ''Tit Andronik'', SNG Drama Ljubljana
*2007 Avtorski projekt Diega de Breje ''Mali princ'', [[SNG Maribor|Drama SNG Maribor]]
*2007 Jean Genet ''Služkinji'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2007 Friedrich Dürrenmatt ''Romulus Veliki'', SSG Trst
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG Trst ]]
*2006 po izvirni zgodbi in scenariju N. Badalucca, E. Mediolija ... ''Somrak bogov'', [[Slovensko mladinsko gledališče|SMG]]
*2006 Christopher Marlowe ''Doktor Faust'', [[SNG Nova Gorica]]
*2005 Christopher Marlowe ''Edvard Drugi'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Alexandre Dumas - [[Srečko Fišer]] ''[[Kraljica Margot]]'', SMG
*2004 [[Ivan Cankar]] ''[[Pohujšanje v dolini Šentflorjanski]]'', SNG Nova Gorica
*2004 Alfred de Vigny ''Chatterton'', SNG Drama Ljubljana
*2003 [[Peter Svetina]] ''[[O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov]]'', [[Lutkovno gledališče Maribor]]
*2003 Roland Schimmelpfennig ''Arabska noč'', SNG Nova Gorica
*2003 Eugène Ionesco ''Jacques ali Podrejenost in Prihodnost je v jajcih'', [[SLG Celje]]
*2002 Avtorski projekt ''[[Dvoboj]]'', [[Gledališče Glej]]
*2002 Bob Fosse ''Chicago'', SGL Celje
*2002 Eberhart Streul ''Papageno igra na čarobno piščal'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]] v sodelovanju s SNG Opero in baletom Ljubljana

===1996-2000===
*2000 Ernst Theodor Amadeus Hoffmann/Andrej Rozman ''[[Hrestač]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*2000 Eugène Ionesco ''Kralj umira'', PDG Nova Gorica
*2000 [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', [[Šentjakobsko gledališče]]
*1999 ''Federico. Telesnost besede'', [[MGL]]
*1999 [[Renata Schupp]], [[Jana Pavlič]] ''Rumeno čudo'', LGL
*1999 slovesnost ob odkritju spomenika Rudolfu Maistru v Ljubljani
*1999 ''Federico'' – ugledališčena poezija F. G. Lorce, [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]]
*1999 [[Ivan Mrak]] ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', AGRFT
*1998 [[Matija Logar]] ''[[Kralj v časopisu]]'', PDG Nova Gorica
*1998 [[Cveto Golar]] ''[[Vdova Rošlinka]]'', Šentjakobsko gledališče
*1998 Molière ''Učene ženske'', AGRFT
*1996/97 ''Pilot – hommage Srečku Kosovelu'', AGRFT

==Scenografije==
*2009 F. M. Dostojevski – Diego de Brea ''Zločin in kazen'', r. Diego de Brea, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
*2008 Federico Garcia Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', r. Diego de Brea, SLG Celje
*2008 William Shakespeare ''Tit Andronik'', r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean Genet ''Služkinji'', r. Diego de Brea, SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', r. Diego De Brea, SSG Trst
*2006 Cristopher Marlowe ''Doktor Faust'', r. Diego de Brea, [[SNG Nova Gorica]]
*2005 Christopher Marlowe ''Edvard drugi'', r. Diego de Brea, [[SNG Drama Ljubljana]]
*1999 Ivan Mrak ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', r. Diego De Brea, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Ljubljana

==Kostumografije==
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molièr ''Zdravnik po sili'', r. Diego De Brea, SSG Trst
*2007 Friedrich Dürrenmatt ''Romulus Veliki'', r. Diego de Brea, [[SSG Trst]]
*2006 Cristopher Marlowe ''Doktor Faust'', r. Diego de Brea, [[SNG Nova Gorica]]
*2003 Eugene Ionesco ''Jacques ali Podrejenost. Prihodnost je v jajcih ali Kaj vse je treba za en svet'', r. Diego de Brea, [[SLG Celje]]
*1999 [[Ivan Mrak]] ''[[Obločnica, ki se rojeva]]'', r. Diego De Brea, [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo,]] Ljubljana
==Nagrade==
*2005 [[nagrade::Nagrade Borštnikovega srečanja|Nagrada za estetski preboj na Borštnikovem srečanju]] za predstavi ''Kraljica Margot'' (SMG) in ''Edvard Drugi'' (SNG Drama Ljubljana)
*2002 [[nagrade::Nagrada Zlata ptica]] za gledališče
*2002 Posebna nagrada Borštnikovega srečanja za avtorski projekt ''Dvoboj''
*1999 Nagrada na mednarodnem gledališkem festivalu študentske produkcije v Brnu za predstavo ''Obločnica, ki se rojeva''

==Posebni članki==
*[[Diego de Brea/Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji|Maša Pfeifer: Jean Genete - Služkinji]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2009

==Bibliografija==
==Zunanje povezave==

[http://www.veza.sigledal.org/novice/diego-de-brea-in-dostojevski Tomaž Toporišič: "Diego de Brea in Dostojevski" - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[področje_ustvarjanja:=režija| ]]
[[spol:=M| ]]
[[režije v::SNG Drama Ljubljana| ]]
[[režije v::Slovensko mladinsko gledališče| ]]
[[režije v::SNG Nova Gorica| ]]
[[Gledališče Glej| ]]
[[režije v::Mestno gledališče ljubljansko| ]]
[[režije v::Lutkovno gledališče Ljubljana| ]]
[[režije v::Šentjakobsko gledališče| ]]
[[priimek ime:=Brea, Diego De| ]]

Ana Prislan

2010-02-19T20:33:24Z

Zala:

[[Kategorija:Dramaturgi|Prislan, Ana ]]

==Življenjepis==
Diplomirala je iz francoščine in sociologije kulture na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Študirala je tudi dramaturgijo na [[AGRFT]], trenutno pa je na podiplomskem študiju sodobnih umetnosti, smer gledališče, na Univerzi Charles de Gaulle v Lillu, Francija.

==Dramaturgije==
*2006 Maurice Maeterlinck ''Tintagilesova smrt'', r. Juraj Hubinák, produkcija [[AGRFT]]

==Prevodi==
*2006 Maurice Maeterlinck ''Tintagilesova smrt'' (La mort de Tintagiles)

==Povezave==
[http://www.veza.sigledal.org/novice/halory-goerger-no%C4%8Dem-biti-zate%C5%BEen Halory Goerger: Nočem biti 'zatežen' - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/kako-v-franciji-postati-re%C5%BEiser Kako v Franciji postati režiser? - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/l-oiseau-mouche L'OISEAU-MOUCHE - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/dramaturg-po-francosko Dramaturg po francosko - www.sigledal.org]

[[priimek ime:=Prislan, Ana| ]]
[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Dušan Jovanović

2010-02-19T20:28:58Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Režiserji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Umetniški vodje|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Dramatika|Jovanović, Dušan]]
[[Kategorija:Avtorji|Jovanović, Dušan]]

==Življenjepis==
Dušan Jovanovič, režiser, dramatik, esejist, lucidni kolumnist ter med drugim tudi predsednik Prešernovega sklada, se je rodil v Beogradu, pred začetkom druge svetovne vojne, 1.10.1939. Po drugi svetovni vojni sta se mu ločila starša in z očetom se je leta 1951 preselil v Ljubljano. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Konec šestdesetih let je bil eden od ustanoviteljev (in direktor) Gledališča Pupilije Ferkeverk, prav tako v začetku sedemdesetih soustanovitelj in direktor Eksperimentalnega gledališča Glej, konec sedemdesetih pa do srede osemdesetih pa je zasedal položaj umetniškega vodje Slovenskega mladinskega gledališča. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je postal docent leta 1989, kjer je predaval režijo. Konec devetdesetih let se je uveljavil tudi kot pisec kolumn, hkrati pa se je posvečal najrazličnejšim gledališkim projektom. Na redni seji Upravnega odbora Prešernovega sklada 2005 je bil izvoljen za novega predsednika.

==Režije==
===2001-===
*2009 ''Spovedi'', avtorski projekt, [[Anton Podbevšek Teater]]
*2009 Janez Janša, Dušan Jovanović ''[[Spomenik G]]'' (Rekonstrukcija predstave EG Glej iz leta 1972), r. Janez Janša, Dušan Jovanović, [[Maska Ljubljana]] in [[Mestno gledališče ljubljansko ]]
* 2008 Branislav Nušić ''Gospa ministrica'', SNG Nova Gorica
*2008 [[Andrej Hieng]] ''[[Osvajalec]]'', SNG Drama Ljubljana
*2007 Jean-Baptiste Poquelin Molière ''Tartuffe'', SNG Drama Ljubljana
*2006 Miroslav Krleža ''Gospoda Glembajevi'', [[SNG Nova Gorica]]
*2006 Tennessee Williams ''Mačka na vroči pločevinasti strehi'', Drama [[SNG Maribor]]
*2006 Lev Nikolajevič Tolstoj ''Ana Karenina'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*2005 Dale Wassermann ''Let nad kukavičjim gnezdom'', [[SLG Celje]]
*2004 William Shakespeare ''Julij Cezar'', [[MGL]]
*2004 David Edgar ''Oblika mize'', [[SNG Nova Gorica]]
*2003 William Shakespeare ''Troilus in Kresida'', [[SLG Celje]]
*2003 Pierre de Marivaux ''Volilo'', [[Gledališče Koper]]
*2003 Margaret Edson'' Um'', Drama SNG Maribor
*2002 William Shakespeare ''Romeo in Julija'', [[SNG Drama Ljubljana]]

===1991-2000===
*2000 Samuel Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana
*1999 Dušan Jovanović ''[[Klinika Kozarcky]]'', [[SSG Trst]]
*1997 Nikolaj Vasil'evič Gogol' ''Revizor'', SNG Drama Ljubljana
*1997 Dušan Jovanović ''Kdo to poje Sizifa'', SNG Drama Ljubljana
*1994 Anton Pavlovič Čehov ''Galeb'', Mestno gledališče ljubljansko
*1994 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Ljudomrznež'', PDG Nova Gorica
*1993 Roger Vitrac ''Volkodlak'', PDG Nova Gorica
*1993 Brian Friel ''Ples v avgustu'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1992 William Shakespeare ''Kralj Lear'', koprodukcija [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]], SNG Drame Ljubljana in [[MGL]]
*1992 Luigi Pirandello ''Kaj je resnica'', MGL
*1992 Sam Shepard ''Pokopani otrok'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Eugene O'Neill ''Dolgega dneva potovanje v noč'', SSG Trst
===1981-1990===
*1990 Dušan Jovanović ''[[Don Juan na psu]]'', SNG Drama Ljubljana
*1989 Dušan Jovanović ''[[Zid, jezero]]'', SNG Drama Ljubljana
*1988 Anton Pavlovič Čehov ''Striček Vanja'', SSG Trst
*1988 [[Primož Kozak]] ''[[Afera]]'', SSG Trst
*1987 Branislav Nušić ''Sumljiva oseba'', [[SSG Trst]]
*1987 [[Rudi Šeligo]] ''[[Slovenska savna]]'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana
*1986 [[William Shakespeare]] ''[[Tit Andronik]]'', Shakespearefest, Subotica
*1986 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', [[SSG Trst]]
*1986 Dušan Jovanović ''[[Blodnje]]'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1985 [[Ivo Svetina]] ''[[Lepotica in zver]]'', Slovensko mladinsko gledališče, Ljubljana
*1984 [[Rudi Šeligo]] ''[[Ana]]'', Slovensko mladinsko gledališče in Centar za kulturno djelatnost Zagreb
*1980 Friedrich Schiller ''Spletka in ljubezen'', [[MGL]]

== Nagrade ==

* 2009 Zlati red za zasluge za ustvarjalni opus in bogatitev slovenske kulture, zlasti gledališča, ter njeno prepoznavnost v svetu
* 2004 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagradaza]] najboljšo uprizoritev v celoti (M. Proust/H. Pinter/D. Trevis ''Iskanje izgubljenega časa'', SNG Drama Ljubljana)
* 2000 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (S. Beckett ''Čakajoč Godota'', SNG Drama Ljubljana)
* 1994 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Antigona'', na Tednu slovenske drame Kranj<br>
* 1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Don Juan na psu'', SNG Drama Ljubljana)
* 1990 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Zid - jezero'', na Tednu slovenske drame Kranj<br>
* 1989 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Zid, jezero'', SNG Drama Ljubljana)[[Dušan Jovanović/Nagrade|obrazložitev89]]
* 1987 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Za narodov blagor'', SSG Trst)
* 1980 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Schiller ''Spletka in ljubezen'', MGL)
* 1980 [[Grumova nagrada]]  za najboljše novo izvirno besedilo [[K|''Karamazovi'']], na 10.[[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] Kranj<br>
* 1979 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (I. Cankar ''Kralj na Betajnovi'', MGL)
* 1978 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (R. Šeligo ''Čarovnica iz Zgornje Davče'', SLG Celje)[[Dušan Jovanović/Nagrade|obrazložitev]]
* 1975 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', SMG)
* 1975 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (D. Jovanović ''Žrtve mode bum-bum'', Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana)
*1973 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma]] za režijo (W. Gombrowicz Ivona, princesa Burgundije, SLG Celje)

==Naslovi dram==
*''[[Predstave ne bo]]''
*''[[Življenje plejbojev]]''
* ''[[Norci]]''
* ''[[Znamke, nakar še Emilija]]''
* ''[[Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka]]''
* ''[[Žrtve mode bum bum]]''
* ''[[Še vedno ga ljubim]]''
* ''[[Sobota dopoldan]]''
* ''[[Avtostop]]''
* ''[[Generacije]]''
* ''[[Osvoboditev Skopja]]''
* ''[[Karamazovi]]''
* ''[[Sonce sije na visokem nebu]]''
* ''[[Vojaška skrivnost]]''
* ''[[Viktor ali Dan mladosti]]''
* ''[[Jasnovidka ali dan mrtvih]]''
* ''[[Zid, jezero]]''
* ''[[Don Juan na psu]]''
* ''[[Balkanska trilogija]]''
* ''[[Antigona]]''
* ''[[Uganka korajže]]''
* ''[[Kdo to poje Sizifa]]''
* ''[[Karjan C]]''
* ''[[Klinika Kozarcky]]''
* ''[[Ekshibicionist]]''
* ''[[Razodetja]]''

==Bibliografija==
==Posebni članki==

*[[Janez Janša, Dušan Jovanović/Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.|Neža Pahovnik: SPOMENIK G (2009): Zadeva je delikatna.]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.
*[[Janez Janša, Dušan Jovanović/Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije|Anja Roter: SPOMENIK G (2009): »In kaj če smo si vse skupaj izmislili?« Problematika gledališke rekonstrukcije]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana.
*[[Dušan Jovanović/Dramski opus Dušana Jovanovića, avtor: Vesna Lešnik|Vesna Lešnik: Dramski opus Dušana Jovanovića]]

==Zunanje povezave==

[http://www.veza.sigledal.org/novice/drama-v-dru%C5%BEbi-spektakla Tomaž Toporišič: "Drama v družbi spektakla" - www.sigledal.org]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]
[[Priimek ime:=Jovanović, Dušan| ]]
[[leto rojstva:=1939| ]]
[[kraj rojstva:=Beograd| ]]
[[področje ustvarjanja:=režija| ]]
[[področje ustvarjanja:=dramatika| ]]
[[področje ustvarjanja:=esejistika| ]]
[[področje ustvarjanja:=pedagoško delo| ]]

Matjaž Pograjc

2010-02-19T20:26:03Z

Zala: /* Zunanje povezave */

[[Kategorija:Ustvarjalci|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Režiserji|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Scenografi|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Kostumografi|Pograjc, Matjaž]]
[[Kategorija:Mentorji in učitelji|Pograjc, Matjaž]]

<div style="float: right">[[Slika:Pograjc.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht]]</div>

==Življenjepis==
'''Narisan. Spredi, zadi, nobody.'''
Matjaž Pograjc, rojen 1.marca v Ljubljani leta 1967, se odloči da bo shodil pri devetih mesecih in bral pri petih letih. Ko ga oče grafik in mati administrativna delavka s šestimi leti pošljeta v prvi razred osnovne šole še vedno ne zna brati, se pa njegovo otroštvo že končuje. Razbite črepinje pred skoraj porušeno domačo hišo, počena kanalizacija s podganami in stalni družinski prepiri so krasen začetek njegovega stoičnega molčanja. Začne brati. Veliko. Dobi očala. Postane predsednik razreda, potem šole, kar pa mu ne prinese večje popularnosti. Ko mu je 12 let, po izgubljeni tekmi obleži na tleh ovenelega igrišča. Zaprtih oči zagleda Franza Beckenbauerja, ki mu pove, da je v telesu otroka postal odrasel mož. Vrne se domov. Piko Nogavičko vrže v koš, frnikole pa podari sosedi. Ve, da se je odločil za pot brez staršev, punce še nima, prijateljev bolj malo.Vkrca se na prvi vlak, da bi šel za oblaki, o katerih je pravil Camusov Tujec. Na vlaku izve za smrt predsednika Tita. Joka, ker jokajo tudi policaji, ki ga ponoči privedejo domov.

S petnajstimi leti se vpiše na računalniško gimnazijo, igra prvo tekmo za slovensko nogometno reprezentanco, dobi prvi honorar za objavljene pesmi v Mentorju in Mladini in s svojim prijateljem [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitjo Vrhovnikom - Smrekarjem]] napiše računalniški program za simulacijo klavirja. Ko svojemu profesorju zaigrata prepovedano pesem Lili Marlen in ju zaradi tega ne vržejo iz šole, se opogumljen odloči, da bo napisal svojo prvo dramo “Sonce zame ne sije”. Drama nikoli ne ugleda dneva uprizoritve, ker profesorica slovenščine meni, da je pisanje za šolsko proslavo nerazumljivo in politično nesprejemljivo. V odgovor ji ponudi prvo številko časopisa “Jutri gremo v napad al’ pa ne!”, ki je hipno razgrabljena, tako da si iz izkupička od prodaje lahko kupi prvo knjigo Charlesa Bukowskega. Zaradi prve ljubezni pusti nogomet, kupuje zaročni prstan in že izbira pohištvo. Življenje se zanj skoraj že končuje. Odide v vojsko, se prvič napije, pokadi prvo cigareto in spozna, da je vsaka generacija zaradi nečesa izgubljena. Zdi se, da bo znal ravnati z življenjem. Ko se vrne nazaj domov, s petimi vrečkami njenih ljubezenskih pisem, in potrka na vrata hiše, v kateri bosta živela dolgo in srečno življenje, je že prepozno za začetek. V ozadju ljubljanski zvonovi tolčejo ob nebo, ko jo najde v objemu svojega najboljšega prijatelja. Pisma zažge in se odloči, da ne bo nikoli več pisal pesmi, ker so besede ničvredne in jezik lažniv.

Vpiše se na Fakulteto za računalništvo. Beži od besed, zato se ukvarja s številkami. Preneha brati literaturo in se utaplja v strokovnosti. Se spet zaljubi. V obraz s televizije. Ko obraz dobi telo, je navdušen, spet pesni: “Samo par čevljev je, eden z leve in eden z desne, par tvojih čevljev je.” Naredi svojo prvo predstavo z gimnazijci poljanske srednje šole. O četverici, ki jih vtakne v javno stranišče, da povejo zgodbe o abortusu, samoti, samomoru in hribih, belih kakor sloni. V roke jim potisne knjige, da oropajo avtobus mestnega prometa. “Knjiga je orožje, vzemi jo v roke.” Reče Brecht. Z oropanim denarjem si kupijo lažne brke, napihnjen trebuh, lasuljo in karto za odraslost. Kronika mladosti, ki je ni več.

Vpiše se še na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], smer: gledališki režiser. Za njim je nič, drugo je še nepopisano, nedolžno. Hoče postati režiser, ki to noče biti. Zdi se mu, da je bolj pesnik, pesnik, ki ne blebeta, ker udarja s tišino, in tedaj pravi o sebi: “Človek dela predstavo za svoje sosede ali za Boga. Sartre je pisal knjige za Boga, da bi rešil sosede. Sam vem, da bom rešil najprej sebe in svojo novo družino.” Družini da ime [[Betontanc]]. Z njo leta 1990 naredi prvo predstavo. O generaciji, ki živi po kleteh in prezira igralce stare šole. Sami sebe imajo za “Pesnike brez žepov” in takšen je naslov predstave, ki napade ljubljansko srenjo, ki še vedno umira za osemdesetimi. Srečen je, ker je končno našel prijatelje.

Z Betontancem obišče prve evropske gledališke festivale in spozna, da je berlinski zid sicer res padel, da pa bo težje zrušiti zidove v glavah ljudi. Zato leta 1992 zgradi svojega v predstavi “Za vsako besedo cekin”. Takšnega majhnega. Da bo na majhnem pokazal, kako zrušiti velikega. Za predstavo dobi Grand prix v Parizu in šele kasneje dve nacionalni nagradi Slovenije, Župančičevo in Prešernovega sklada. Skoraj prepričan je v svojo pot. Cilja noče poznati. Leta 1994 se zaposli v [[SMG|Slovenskem Mladinskem Gledališču]]. Zrežira Koltesov bestseller o serijskem morilcu z imenom Roberto Zucco. Kritika v Sloveniji ga raztrga. V Južni Ameriki ga obožujejo. V Nemčiji je wunderkind. Po petih letih grizenja in rokoborb v blatu pride na filmska platna film Ekspress, ekspress za katerega je pisal scenarij, režija: Igor Šterk. Končno ni več ne mlad in ne več perpektiven. Star ali samo novo tisočletje?

Nepomembno: predstave odigrane v 300 mestih, 40 državah, na petih kontinentih. Nagrade skoraj povsod. Pomembno: ŽENA IN DVA OTROKA! PES. DOM. AVTO IN GUMIJAST ČOLN.

Leta, ki sledijo, bodo našla mesto v kakšni drugi knjigi. Ta je že dovolj debela, da je postala dolgočasna. Basta.

;'''spisal © Matjaž Pograjc, objavljeno [http://black.blog.siol.net/o/ na blogu Življenje je najboljše maščevanje]'''. Vse pravice pridržane.
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Režije==

===2000 - ===
*2010 Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', [[MGL]]
*2009 Anthony Burgess ''Peklenska pomaranča'', [[Slovensko mladinsko gledališče]]
*2009 Maja Pelević ''Možda smo mi Miki Maus'', Narodno pozorište v Beogradu, Bunker Ljubljana, Sterijino pozorje
*2008 Iztok Lovrić ''Za prgišče Šekspirja'', Slovensko mladinsko gledališče
*2008 R. Rodgers, O. Hammerstein II, H. Lindsay, R. Crouse ''Moje pesmi moje sanje'', Delavnica Musiké in Prešernovo gledališče Kranj
* 2009 Olja Muhina ''Tanja-Tanja'', MGL
*2007 Ljubezen na smrt, [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2006 Fabio Rubiano O. ''Kitov trebuh'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2006 ''Show your Face'', Betontanc, Umka, Bunker, New Theater Institut of Latvia.
*2005 Tena Štivičić ''Fragile!,'' [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*2004 Matjaž Pograjc ''Wrestling Dostoievsky'', Zavod Bunker, [[Betontanc]] Ljubljana
*2004 Daša Doberšek, Branko Jordan in Nataša Matjašec ''Lulubaj'', Slovensko mladinsko gledališče
*2004 Alan Alexander Milne/Blažka Müller Pograjc ''Medved Pu'', [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]
*2003 ''Play It Again, Caligula (Albert Camus: Kaligula)'', Slovensko mladinsko gledališče
*2002 Peter Weiss ''Preganjanje in umor Jean-Paula Marata', Slovensko mladinsko gledališče
*2002 ''Soba srečanj (Maison des rendez-vous)'', Betontanc – koprodukcija Zavoda Bunker, SMG in Centre Choreographique National de Rennes et de Bretagne
*2001 James Matthew Barrie – Matjaž Pograjc ''Peter Pan ali deček, ki ni hotel odrasti'', Skupna postavitev Slovenskega mladinskega gledališča in Lutkovnega gledališča Ljubljana
*2000 ''Hiša Bernarde Albe'', Slovensko mladinsko gledališče

===1990 - 1999===
*1999 Neda R. Bric, Damjana Černe, Željko Hrs, Nataša Matjašec, Marko Mlačnik, Rafael Vončina, Barbara Žefran ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'', Slovensko mladinsko gledališče
*1997 Damir Zlatar Frey ''Tirza (Slast na ustih gozdnega demona)'', Slovensko mladinsko gledališče
*1996 ''Mesto, kjer nisem bil'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] Ljubljana
*1995 [[Andrej Rozman]] ''[[Arabella. Kavarniški muzikal.]]'', [[Cafe teater]] Ljubljana
*1994 Bernard-Marie Koltès ''Roberto Zucco'', Slovensko mladinsko gledališče
*1995 Matjaž Pograjc ''[[Butterendfly]]'', [[Slovensko mladinsko gledališče]] in Gledališče Glej, Ljubljana
*1990 ''Pesniki brez žepov'', [[Eksperimentalno gledališče Glej]], Ljubljana

==Scenografije==
*2004 Matjaž Pograjc ''Wrestling Dostoievsky'', r. Matjaž Pograjc, Zavod Bunker, Betontanc Ljubljana
*1999 ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa'', r. Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana

==Kostumografije==
*1999 ''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa'', r. Matjaž Pograjc, Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Projekti skupine Betontanc==
*2006 ''Show your face!,'' [[Betontanc]] & Umka.LV in [[Zavod Bunker]]
*2004 ''Everybody for Berlusconi'', [[Betontanc]] & Jonghollandia in [[Zavod Bunker]]
*2004 ''Wrestling Dostoievsky'', [[Betontanc]] & Schauspielhaus Dunaj in [[Zavod Bunker]]
*2000 ''Polnočni rabljev let'', Betontanc, Zavod Bunker
*1999 ''Skrivni seznam sončnih dni'', Betontanc, Zavod Bunker
*1997 ''Na treh straneh neba'', Betontanc, Gledališče Glej
*1995 ''Know Your Enemy!'', Betontanc, Gledališče Glej in Cankarjev dom
*1993 ''Tatovi mokrih robčkov'', Betontanc, Gledališče Glej in Cankarjev dom s pomočjo CNDC L'Esquisse de Angers, Francija
*1992 ''Za vsako besedo cekin'', Betontanc, Gledališče Glej
*1991 ''Romeo in Julija'', Betontanc, Gledališče Glej
*1990 ''Pesniki brez žepov'', Betontanc, Gledališče Glej
*1989 ''Kronika razsanjane mladosti'', Betontanc

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Nagrade==
*2006 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (T. Štivičić ''Fragile!'', Slovensko mladinsko gledališče)
*2006 posebna nagrada žirije na Dnevih satire, Zagreb, Hrvaška (Tena Štivičić ''Fragile!'', SMG)
*2006 nagrada marul za režijo na festivalu Marulićevi dnevi, Split, Hrvaška (Tena Štivičić ''Fragile!'', SMG)
*2006 posebna nagrada marul za izjemno skladnost in vrhunsko izraznost vseh elementov predstave na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška (Tena Štivičić ''Fragile!'', SMG)
*2004 nagrada villanueva za eno treh najboljših tujih produkcij leta 2003 na Kubi (''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'', SMG)
*1999 posebno priznanje žirije na Dnevih satire, Zagreb, Hrvaška (''Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?'', SMG)
*1997 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrada Prešernovega sklada]] za režije v SMG in Betontancu
*1992 [[Župančičeva nagrada]] Matjažu Pograjcu in skupini Betontanc
*1992 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|nagrada Borštnikovega srečanja]] za posebne dosežke
*1992 Grand prix Bagnolet v Parizu
*1991 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova diploma in nagrada]] Betontancu za najbolj perspektivno gledališče v Sloveniji
*1990 [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|študentska Prešernova nagrada]] (Jean Genet Služkinji, AGRFT)
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

==Zunanje povezave==
[http://www.mladinsko.org Slovensko mladinsko gledališče]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/burgessova-in-pograj%C4%8Deva-peklenska-igra-z-ognjem Tomaž Toporišič: "Burgessova in Pograjčeva peklenska igra z ognjem" - www.sigledal.org]

==Viri in literatura==
*[http://black.blog.siol.net/ Matjažev blog]
*[http://www.mladinsko.com/ekipa?clan_ekipe_id=74 Slovensko mladinsko gledališče]
==Fotogalerija==
===Matjaž===
<gallery>
Slika:Butterendfly_vaja.jpg|Butterenfly vaja, foto Luca Jennepin
Slika:Pograjc_prerezana.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht
Slika:Pograjc_rezira.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht
Slika:Pograjc-zeljko-vaja.jpg|Matjaž Pograjc, foto Dejan Habicht

</gallery>
<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

===Utrinki s predstav===

<gallery>

Slika:Tennessee_pojejo.jpg‎|Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, foto: Arhiv SMG
Slika:Tennessee_video.jpg|Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, foto: Arhiv SMG
Slika:Tennessee_pojejo.jpg‎|Kdo se boji Tennesseeja Williamsa?, foto: Arhiv SMG

</gallery>

<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>

[[Področje ustvarjanja:=režija, scenografija, kostumografija, koreografija, video, pisanje, oblikovanje luči, ples, lutke| ]]

[[Ustanovitelj gledališke skupine, gledališča::Betontanc| ]]

[[nagrade::Prešernova nagrada in nagrada prešernovega sklada| ]]
[[nagrade:: Nagrada za najbolj perspektivno gledališče v Sloveniji| ]]
[[nagrade::Grand prix Bagnolet v Parizu| ]]
[[nagrade::Župančičeva nagrada| ]]
[[nagrade::Posebno priznanje žirije na Dnevih satire v Zagrebu| ]]
[[nagrade::Nagrada dnevnika el Nuevo Herald na Mednarodnem festivalu hispanskega gledališča«| ]]
[[nagrade::Nagrada villanueva| ]]
[[nagrade::2006 Posebna nagrada na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška| ]]
[[nagrade::2006 Nagrada marul na festivalu Marulićevi dnevi v Splitu, Hrvaška| ]]
[[priimek ime:=Pograjc, Matjaž| ]]
[[nagrade::Posebna nagrada žirije na Dnevih satire| ]]
[[nagrade::Nagrade Borštnikovega srečanja| ]]

[[režije v tujini:=CNDC L'Esquisse de Angers, Francija| ]]
[[režije v tujini:=Centre Choreographique National de Rennes et de Bretagne| ]]
[[režije v tujini:=Schauspielhaus Dunaj| ]]
[[režije v tujini:=CNDC L'Esquisse de Angers, Francija| ]]

[[študij::Akademija za gledališče, radio, film in televizijo| ]]

[[režije v::Slovensko mladinsko gledališče| ]]
[[režije v::Eksperimentalno gledališče Glej| ]]
[[režije v::Cankarjev dom| ]]
[[režije v::Zavod Bunker| ]]
[[režije v::Café Teater| ]]
[[režije v::Lutkovno gledališče Ljubljana| ]]

[[škrbinski prag:=presežen| ]]

Flota

2010-02-15T15:31:32Z

Zala: /* Produkcije */

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Sodobni ples|Café Teater]]
[[Kategorija:Gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Zasebni zavodi in komercialna gledališča|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]

<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

<div style="float: right;">[[Image:beyondF.jpg|150px|LOGO Beyond Front@, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

==O zavodu Flota==
*Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
*Ustanovitev: 1999

==Projekti==
===Festival Front@ sodobnega plesa===
Idejno poslanstvo festivala [[Fronta sodobnega plesa]] je, poleg pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope, predvsem ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na večjem področju sodobnega plesa v Evropi in aktivno spodbujati, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severnovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Festival si prizadeva ustvariti program, ki bi zagotavljal odskočno desko za nadaljnja teoretična razmišljanja ter s tem omogočal kratke preglede sodobnih trendov in razvoja v sodobnem plesu; namenil pa bi jim tistim, ki se s plesom ukvarjajo neposredno (koreografom, plesalcem), teoretikom (producentom, kritikom, teoretikom) in občinstvu (iz vseh štirih sosednjih držav).

* [http://www.flota.si/fronta/fronta.html www.flota.si - Front@]

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije bo Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope in dogodek bo nedvomno spodbudil nadaljnji razvoj v regiji. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] bo, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti. Dolgoročni cilj je, da festival Fronta sodobnega plesa - kot osrednji dogodek v okviru mrežnega projekta Dance Explorations Beyond Front@ - postane ena od ključnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Plesni Teater Ljubljana (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta so: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se bo ustvaril tudi mehanizem, ki bo vzpodbudil nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se bo usmerjal tako v proces kot v produkcijo in bo vzpostavljal niz dogodkov, ki bodo raziskovali gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov bodo plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije in koprodukcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar
*2008 ''Tiho telo'', kor. Snježana Premuš
*2008 ''3NITI'', kor. Milan Tomášik
*2007 ''KORE WA TADA NO SEN DESU'', kor. Martina Dobaj Eder
*2006 ''Veliko življenje je nekaj drugega'', kor. Ana Štefanec in Anais Romeo
*2006 ''Sama'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''ZAKAJBIMEKDOUSTAVIL'', kor. Matjaž Farič
*2006 ''NEMOTELONEMEPESMI'', kor. Matjaž Farič
*2005 ''Ring'', kor. Tina Dobaj Eder
*2005 Raymond Cousse ''Otročarije'', r. [[Dejan Pevčević]]
*2004 ''Dilema'', kor. Matevž Česen
*2004 ''Bari'', kor. [[Matjaž Farič]]
*2003 ''Krog v telesu – kvadrat v glavi'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''Govori mi svoje telo'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''3.oLo'', kor. Matjaž Farič
*2001 ''Pohujšanje'', kor. Matjaž Farič
*2000 ''10 stopinj pod 0'', kor. Matjaž Farič
*1999 ''Terminal'', kor. [[Matjaž Farič]]

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
[http://www.flota.si/ www.flota.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]

Flota

2010-02-15T11:33:39Z

Zala:

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Sodobni ples|Café Teater]]
[[Kategorija:Gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Zasebni zavodi in komercialna gledališča|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]

<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

<div style="float: right;">[[Image:beyondF.jpg|150px|LOGO Beyond Front@, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

==O zavodu Flota==
*Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
*Ustanovitev: 1999

==Projekti==
===Festival Front@ sodobnega plesa===
Idejno poslanstvo festivala [[Fronta sodobnega plesa]] je, poleg pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope, predvsem ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na večjem področju sodobnega plesa v Evropi in aktivno spodbujati, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severnovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Festival si prizadeva ustvariti program, ki bi zagotavljal odskočno desko za nadaljnja teoretična razmišljanja ter s tem omogočal kratke preglede sodobnih trendov in razvoja v sodobnem plesu; namenil pa bi jim tistim, ki se s plesom ukvarjajo neposredno (koreografom, plesalcem), teoretikom (producentom, kritikom, teoretikom) in občinstvu (iz vseh štirih sosednjih držav).

* [http://www.flota.si/fronta/fronta.html www.flota.si - Front@]

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije bo Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope in dogodek bo nedvomno spodbudil nadaljnji razvoj v regiji. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] bo, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti. Dolgoročni cilj je, da festival Fronta sodobnega plesa - kot osrednji dogodek v okviru mrežnega projekta Dance Explorations Beyond Front@ - postane ena od ključnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Plesni Teater Ljubljana (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta so: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se bo ustvaril tudi mehanizem, ki bo vzpodbudil nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se bo usmerjal tako v proces kot v produkcijo in bo vzpostavljal niz dogodkov, ki bodo raziskovali gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov bodo plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar

*2004 ''Bari'', kor. [[Matjaž Farič]]
*2003 ''Krog v telesu – kvadrat v glavi'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''Govori mi svoje telo'', kor. Matjaž Farič
*2002 ''3.oLo'', kor. Matjaž Farič
*2001 ''Pohujšanje'', kor. Matjaž Farič
*2000 ''10 stopinj pod 0'', kor. Matjaž Farič
*1999 ''Terminal'', kor. [[Matjaž Farič]]

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
[http://www.flota.si/ www.flota.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]

Flota

2010-02-15T10:36:07Z

Zala: /* O zavodu Flota */

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Sodobni ples|Café Teater]]
[[Kategorija:Gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Zasebni zavodi in komercialna gledališča|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]

<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

<div style="float: right;">[[Image:beyondF.jpg|150px|LOGO Beyond Front@, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

==O zavodu Flota==
*Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
*Ustanovitev:

==Projekti==
===Festival Front@ sodobnega plesa===
Idejno poslanstvo festivala [[Fronta sodobnega plesa]] je, poleg pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope, predvsem ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na večjem področju sodobnega plesa v Evropi in aktivno spodbujati, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severnovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Festival si prizadeva ustvariti program, ki bi zagotavljal odskočno desko za nadaljnja teoretična razmišljanja ter s tem omogočal kratke preglede sodobnih trendov in razvoja v sodobnem plesu; namenil pa bi jim tistim, ki se s plesom ukvarjajo neposredno (koreografom, plesalcem), teoretikom (producentom, kritikom, teoretikom) in občinstvu (iz vseh štirih sosednjih držav).

* [http://www.flota.si/fronta/fronta.html www.flota.si - Front@]

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije bo Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope in dogodek bo nedvomno spodbudil nadaljnji razvoj v regiji. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] bo, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti. Dolgoročni cilj je, da festival Fronta sodobnega plesa - kot osrednji dogodek v okviru mrežnega projekta Dance Explorations Beyond Front@ - postane ena od ključnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Plesni Teater Ljubljana (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta so: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se bo ustvaril tudi mehanizem, ki bo vzpodbudil nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se bo usmerjal tako v proces kot v produkcijo in bo vzpostavljal niz dogodkov, ki bodo raziskovali gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov bodo plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
[http://www.flota.si/ www.flota.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]

Flota

2010-02-15T10:34:28Z

Zala:

[[Kategorija:Zvrsti|Flota]]
[[Kategorija:Sodobni ples|Café Teater]]
[[Kategorija:Gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Plesno gledališče|Flota]]
[[Kategorija:Zasebni zavodi in komercialna gledališča|Flota]]
[[Kategorija:Organiziranost|Flota]]

<div style="right">[[Slika:Flota-logo.png‎ |LOGO Flota, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

<div style="float: right;">[[Image:beyondF.jpg|150px|LOGO Beyond Front@, oblikovanje: Boris Balant]]</div>

==O zavodu Flota==
Umetniški vodja: [[Matjaž Farič]]
Ustanovitev:

==Projekti==
===Festival Front@ sodobnega plesa===
Idejno poslanstvo festivala [[Fronta sodobnega plesa]] je, poleg pregleda sodobnih plesnih stvaritev iz Srednje Evrope, predvsem ustvariti referenčno točko za profesionalne plesalce in občinstva na večjem področju sodobnega plesa v Evropi in aktivno spodbujati, primerjati, analizirati in se zavzemati za razvoj sodobnega plesa in plesnega občinstva v kulturno prikrajšanih pokrajinah severnovzhodne Slovenije in sosednjih držav (Avstrija, Madžarska, Hrvaška). Festival si prizadeva ustvariti program, ki bi zagotavljal odskočno desko za nadaljnja teoretična razmišljanja ter s tem omogočal kratke preglede sodobnih trendov in razvoja v sodobnem plesu; namenil pa bi jim tistim, ki se s plesom ukvarjajo neposredno (koreografom, plesalcem), teoretikom (producentom, kritikom, teoretikom) in občinstvu (iz vseh štirih sosednjih držav).

* [http://www.flota.si/fronta/fronta.html www.flota.si - Front@]

===Mednarodna mreža Beyond Front@===

Skupaj z Mariborom in drugimi mesti v severovzhodnem področju Slovenije bo Murska Sobota leta 2012 sestavni del Kulturne prestolnice Evrope in dogodek bo nedvomno spodbudil nadaljnji razvoj v regiji. Pomemben cilj projekta Dance [[Beyond Fronta|Explorations Beyond Front@]] bo, da postane vrhunska sodobna umetnost bolj opazna in da se poveča potreba po njej, hkrati pa tudi izboljša podlaga za nadaljnji razvoj kulturnih in umetniških dejavnosti. Dolgoročni cilj je, da festival Fronta sodobnega plesa - kot osrednji dogodek v okviru mrežnega projekta Dance Explorations Beyond Front@ - postane ena od ključnih prireditev v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Projekt Dance Explorations Beyond Front@ - Beyond Front@ plesno raziskovanje s spodbujanjem podpira produkcijo in predstavitev sodobnega plesa za umetnike in občinstvo na obmejnih področjih severnovzhodne Slovenije, jugovzhodne Avstrije, zahodne Madžarske in severnovzhodne Hrvaške. Šest glavnih sodelujočih organizatorjev, Flota (Murska Sobota, SLO), Dance Week Festival (Zagreb, HR), Pro Progressione (Budimpešta, HU), Dance Identity/D.ID (Pinkafeld, AT), OHO (Oberwart, AT) in Plesni Teater Ljubljana (Ljubljana, SLO), združuje strokovnost in izkušnje z lokalnimi in mednarodnimi umetniki in občinstvi, da bi ustvarili novi skupni podvig v sodobnem plesu. Organizatorji projekta Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) so izkušeni umetniki, producenti in kulturni vodje s številnimi izkušnjami pri pomembnih projektih na področju sodobnih umetnosti in z dobrim poznavanjem medkulturnih okvirov.

Cilji projekta so: predstaviti visokokakovostne profesionalne predstave sodobnega plesa; povečati dostop in mobilnost občinstva do kulture; vzpodbuditi dialog in zanimanje za pereče probleme sodobnega plesa; organsko razvijati nova sodelovanja med mladimi profesionalnimi plesalci in umetniki; pospeševati nove medkulturne koprodukcije.

V ključno namero Dance Explorations Beyond Front@ (Beyond Front@ plesno raziskovanje) pa spada tudi uresničitev relevantnih in ustvarjalnih odnosov med plesalci in drugimi umetniki, kulturnimi vodji, kritiki, teoretiki ter občinstvi in to predvsem z zagotavljanjem dostopa do visokokakovostne kulturne ponudbe državljanom na podeželju in mestnih področjih. Projekt je mišljen kot način razvijanja plesnih občinstev iz štirih sosednjih držav (Avstrije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije) ter njihovemu opogumljanju, da ne iščejo kulturnih dejavnosti samo v svojih domačih deželah, temveč tudi čez mejo. Projekt z oblikovanjem boljšega dostopa in mobilnosti občinstva ter širšim usmerjanjem v večjo medkulturno interakcijo stremi k razvijanju novih občinstev, pri tem pa predvsem apelira na mlajšo generacijo.

Sodobne prakse različnih uprizoritvenih umetnosti, likovnih umetnosti, oblikovanja in uporabnih umetnosti, književnosti, filma in videa, arhitekture in novih medijev se pogosto same povežejo z interdisciplinarno naravo sodobnega plesa. Mladi plesalci bodo prišli v stik z novimi sodelavci s teh področij in bodo tako izpostavljeni novim načinom mišljenja. Pospešile se bodo medpanožne povezave v kulturni dediščini, kulturnem turizmu, storitvenih dejavnostih, kreativnem gospodarstvu/ekonomskemu razvoju, mladinski kulturi in razvoju.

Dostopnost visokokakovostnim umetniškim dosežkov je med pomembnimi pokazatelji resnične stopnje demokracije. Ker je razdelitev na urbano in podeželsko občinstvo že dolgo tega podcenjevalo potrebe stika sodobnega plesa z občinstvom v bolj oddaljenih področjih, so visokokakovostni dosežki na področju sodobne umetnosti v tem delu Evrope povezani predvsem s predstavami v velikih urbanih centrih. Čeprav so potencialni obiskovalci, predvsem mladi, dobro obveščeno o kulturnih dogodkih v velikih centrih preko medijev, je dejanska možnost dostopnosti takim dogodkom pogosto majhna.

V projektu se bo ustvaril tudi mehanizem, ki bo vzpodbudil nova sodelovanja med ustvarjalci in producenti. DCL (izgovarja se »diesel«, kar je kratica za Dance Communication Lab – Laboratorij za plesno komunikacijo) se bo usmerjal tako v proces kot v produkcijo in bo vzpostavljal niz dogodkov, ki bodo raziskovali gib in improvizacijo. Ustvarjalci teh dogodkov bodo plesalci, koreografi, scenografi, kostumografi ter glasbeniki iz osrednjih držav projekta - Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske - pa tudi Anglije, Finske, Švice in Poljske.

Projekt podpirajo: EU – program Kultura 2007-2013, European Cultural Foundation, Ministrstvo za kulturo RS

''VIR: Gledališki list 3. Mednarodnega festivala Fronta sodobnega plesa, avgust 2008, Zavod Flota''
* [http://www.flota.si/network/network.html www.flota.si - Beyond Fronta]

==Produkcije==
*2009 ''KAPITAL'', Tina Dobaj Eder in Gregor Kamnikar
*2009 ''Srh'', Matjaž Farič in Milko Lazar

==Kontakti==
* '''FLOTA, Zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev, Murska Sobota''', Kopališka ulica 2, 9000 Murska Sobota
* '''Zavod FLOTA''', Puhova 14, 1000 Ljubljana (pisarna)
* tel.: 01 5302 255, faks: 01 5302 254
* e-mail: '''flota@flota.si'''

==Zunanje povezave==
[http://www.flota.si/ www.flota.si]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/fronta-sodobnega-plesa-2008-formalno-omre%C5%BEena FRONTA SODOBNEGA PLESA 2008: Formalno omrežena - www.sigledal.org]

[http://www.veza.sigledal.org/novice/koreo-klepet-matja%C5%BE-fari%C4%8D KOREO-KLEPET: Matjaž Farič - www.sigledal.org]