https://sigledal.org/w/api.php?action=feedcontributions&feedformat=atom&user=ZalaB 2026-05-27T16:14:01Z Prispevki uporabnika MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Jasna_Vastl&diff=63985 2025-09-29T12:19:31Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Vastl, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Scenografi|Vastl, Jasna]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Vastl, Jasna]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Scenografka, kostumografka in oblikovalka lutk Jasna Vastl (1971) se je po krajšem študiju arhitekture vpisala na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, se med študijem izpopolnjevala v Bratislavi in leta 1997 diplomirala iz vizualnih komunikacij. Leta 2002 je magistrirala iz scenografije in kostumografije na [[AGRFT]]. Od leta 2010 na AGRFT predava predmet scenografija – prostori igre. <br /> <br /> Leta 2019 je v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] režirala svojo prvo lutkovno predstavo ''Nasvidenje''. <br /> <br /> Ustvarila je več kot 80 scenografij in več kot 60 kostumografij ter 12 likovnih podob za lutkovne predstave. Sodeluje z večino slovenskih gledališč, ustvarjala pa je tudi v tujini (v Srbiji, Avstriji, Nemčiji in na Hrvaškem). Deset predstav, v katerih je sodelovala, je prejelo nagrade za predstave v celoti ali likovne podobe v njih. Živi in deluje v Škofji Loki. <br /> <br /> ==Scenografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3590 | scenographies}}<br /> <br /> ==Kostumografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 3590 | costume_designs}}<br /> *1999 [[Andreja Inkret]] ''[http://repertoar.sigledal.org/predstava/1267 Joža - Nazadek v Mačjem logu]'', r. [[Meta Hočevar]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]]<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Luna_Pentek&diff=63984 2025-09-29T12:10:47Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Pentek, Luna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Luna Pentek (1999) se je po končani gimnaziji vpisala na primerjalno književnost in literarno teorijo in se po treh letih študija prepisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramaturgije in scenskih umetnosti. Je sourednica Akademijskega bloga. Sodelovala je pri petih akademijskih produkcijah in za produkcijo ''O, moja sobitja'' prejela tudi nagrado zlatolaska za uprizoritveno dramaturgijo. V času študija je izven študijskih produkcij asistirala pri predstavah v [[SNG Drama Ljubljana]], [[SMG Ljubljana|SMG]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]] ter kot dramaturginja pri predstavah v drami [[SNG Maribor]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], med drugim pri uprizoritvah ''Pravljice našega otroštva'' (rež. Jernej Lorenci; [[Prešernovo gledališče Kranj]]) in ''Strah in beda tretjega rajha'' (rež. Sebastijan Horvat, [[Slovensko mladinsko gledališče]]).<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19668 | directings}}<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19668 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19668 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Nagrada [[Zlatolaska]] za dramaturgijo produkcije ''O, moja sobitja''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[[Lutkovno gledališče Ljubljana]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Luna_Pentek&diff=63983 2025-09-29T12:08:39Z

<p>ZalaB: /* Dramska besedila */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Pentek, Luna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Luna Pentek (1999) se je po končani gimnaziji vpisala na primerjalno književnost in literarno teorijo in se po treh letih študija prepisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramaturgije in scenskih umetnosti. Je sourednica Akademijskega bloga. Sodelovala je pri petih akademijskih produkcijah in za produkcijo ''O, moja sobitja'' prejela tudi nagrado zlatolaska za uprizoritveno dramaturgijo. V času študija je izven študijskih produkcij asistirala pri predstavah v [[SNG Drama Ljubljana]], [[SMG Ljubljana|SMG]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]] ter kot dramaturginja pri predstavah v drami [[SNG Maribor]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], med drugim pri uprizoritvah ''Pravljice našega otroštva'' (rež. Jernej Lorenci; [[Prešernovo gledališče Kranj]]) in ''Strah in beda tretjega rajha'' (rež. Sebastijan Horvat, [[Slovensko mladinsko gledališče]]).<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19668 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Nagrada [[Zlatolaska]] za dramaturgijo produkcije ''O, moja sobitja''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[[Lutkovno gledališče Ljubljana]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Luna_Pentek&diff=63982 2025-09-29T12:07:34Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Pentek, Luna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Luna Pentek (1999) se je po končani gimnaziji vpisala na primerjalno književnost in literarno teorijo in se po treh letih študija prepisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramaturgije in scenskih umetnosti. Je sourednica Akademijskega bloga. Sodelovala je pri petih akademijskih produkcijah in za produkcijo ''O, moja sobitja'' prejela tudi nagrado zlatolaska za uprizoritveno dramaturgijo. V času študija je izven študijskih produkcij asistirala pri predstavah v [[SNG Drama Ljubljana]], [[SMG Ljubljana|SMG]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]] ter kot dramaturginja pri predstavah v drami [[SNG Maribor]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], med drugim pri uprizoritvah ''Pravljice našega otroštva'' (rež. Jernej Lorenci; [[Prešernovo gledališče Kranj]]) in ''Strah in beda tretjega rajha'' (rež. Sebastijan Horvat, [[Slovensko mladinsko gledališče]]).<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19668 | authors}}<br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 19668 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Nagrada [[Zlatolaska]] za dramaturgijo produkcije ''O, moja sobitja''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[[Lutkovno gledališče Ljubljana]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Luna_Pentek&diff=63981 2025-09-29T09:02:20Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Pentek, Luna]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Pentek, Luna]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Luna Pentek (1999) se je po končani gimnaziji vpisala na primerjalno književnost in literarno teorijo in se po treh letih študija prepisala na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]], kjer je diplomirala iz dramaturgije in scenskih umetnosti. Je sourednica Akademijskega bloga. Sodelovala je pri petih akademijskih produkcijah in za produkcijo ''O, moja sobitja'' prejela tudi nagrado zlatolaska za uprizoritveno dramaturgijo. V času študija je izven študijskih produkcij asistirala pri predstavah v [[SNG Drama Ljubljana]], [[SMG Ljubljana|SMG]] in [[Prešernovo gledališče Kranj]] ter kot dramaturginja pri predstavah v drami [[SNG Maribor]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL]], med drugim pri uprizoritvah ''Pravljice našega otroštva'' (rež. Jernej Lorenci; [[Prešernovo gledališče Kranj]]) in ''Strah in beda tretjega rajha'' (rež. Sebastijan Horvat, [[Slovensko mladinsko gledališče]]).<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Nagrada [[Zlatolaska]] za dramaturgijo produkcije ''O, moja sobitja''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *[[Lutkovno gledališče Ljubljana]]<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Lucija_Trobec&diff=63980 2025-09-29T08:52:21Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Trobec, Lucija]][[Kategorija:Režiserji|Trobec, Lucija]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Režiserka Lucija Trobec je leta 2019 z diplomskim delom ''Mladi in gledališče; Vloga gledališča v obdobju odraščanja in pomen aktivnega vključevanja mladih v profesionalne produkcije na primeru predstav Vihar v glavi in Pravica biti človek'' pod mentorstvom doc. dr. Gašperja Trohe zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Študijsko pot nadaljuje na AGRFT, kjer se trenutno pod mentorstvom prof. Jerneja Lorencija in doc. Branka Jordana izpopolnjuje v gledališki režiji. Med študijem je v [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] v okviru programskega sklopa BiTeater režirala lutkovno otroško predstavo ''Desetnica''. V domačem kraju je vodja gledališke skupine Theatro Šentjošt, s katero redno ustvarja otroške in mladinske predstave ter druge performativne in literarne dogodke. V času študija je asistirala pri predstavah v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču Kranj]], [[SNG Drama Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Ljubljana|LGL Ljubljana]], med drugim tudi pri uprizoritvi ''Pravljice našega otroštva'' (rež. [[Jernej Lorenci]]) ter postala sourednica Akademijskega bloga.<br /> <br /> ==Dela== <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21730 | contribution }}<br /> <br /> ==Režije== <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21730 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/novice/intervju-z-lucijo-trobec.html &quot;Slediti moraš temu, kar čutiš.&quot; – www.mojaobcina.si, 2021]<br /> *[https://www.facebook.com/theatrosentjost/?locale=sl_SI Theatro Šentjošt FB]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Lucija_Trobec&diff=63979 2025-09-29T08:24:13Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Trobec, Lucija]][[Kategorija:Režiserji|Trobec, Lucija]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Režiserka Lucija Trobec je leta 2019 z diplomskim delom ''Mladi in gledališče; Vloga gledališča v obdobju odraščanja in pomen aktivnega vključevanja mladih v profesionalne produkcije na primeru predstav Vihar v glavi in Pravica biti človek'' pod mentorstvom doc. dr. Gašperja Trohe zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Študijsko pot nadaljuje na AGRFT, kjer se trenutno pod mentorstvom prof. Jerneja Lorencija in doc. Branka Jordana izpopolnjuje v gledališki režiji. Med študijem je v Lutkovnem gledališču Ljubljana v okviru programskega sklopa BiTeater režirala lutkovno otroško predstavo ''Desetnica''. V domačem kraju je vodja gledališke skupine Theatro Šentjošt, s katero redno ustvarja otroške in mladinske predstave ter druge performativne in literarne dogodke. V času študija je asistirala pri predstavah v Prešernovem gledališču Kranj, SNG Drama Ljubljana in LGL Ljubljan, med drugim tudi pri uprizoritvi ''Pravljice našega otroštva'' (rež. [[Jernej Lorenci]]) ter postala sourednica Akademijskega bloga.<br /> <br /> ==Dela== <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21730 | contribution }}<br /> <br /> ==Režije== <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21730 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/novice/intervju-z-lucijo-trobec.html &quot;Slediti moraš temu, kar čutiš.&quot; – www.mojaobcina.si, 2021]<br /> *[https://www.facebook.com/theatrosentjost/?locale=sl_SI Theatro Šentjošt FB]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Lucija_Trobec&diff=63978 2025-09-29T08:20:03Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Trobec, Lucija]][[Kategorija:Režiserji|Trobec, Lucija]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Režiserka Lucija Trobec je leta 2019 z diplomskim delom ''Mladi in gledališče; Vloga gledališča v obdobju odraščanja in pomen aktivnega vključevanja mladih v profesionalne produkcije na primeru predstav Vihar v glavi in Pravica biti človek'' pod mentorstvom doc. dr. Gašperja Trohe zaključila študij primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Študijsko pot nadaljuje na AGRFT, kjer se trenutno pod mentorstvom prof. Jerneja Lorencija in doc. Branka Jordana izpopolnjuje v gledališki režiji. V domačem kraju je vodja gledališke skupine Theatro Šentjošt, s katero redno ustvarja otroške in mladinske predstave ter druge performativne in literarne dogodke. V času študija je asistirala pri uprizoritvi ''Pravljice našega otroštva'' (rež. Jernej Lorenci) ter postala sourednica Akademijskega bloga.<br /> <br /> ==Dela== <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21730 | contribution }}<br /> <br /> ==Režije== <br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21730 | directings}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[https://www.mojaobcina.si/dobrova-polhov-gradec/novice/intervju-z-lucijo-trobec.html &quot;Slediti moraš temu, kar čutiš.&quot; – www.mojaobcina.si, 2021]<br /> *[https://www.facebook.com/theatrosentjost/?locale=sl_SI Theatro Šentjošt FB]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Sara_Gor%C5%A1e&diff=63955 2025-09-20T09:59:12Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gorše, Sara]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Gorše, Sara]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Sara Gorše Foto Katja KodbaSTA.jpg|Foto: Katja Kodba]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2018 je dokončala študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] in pod mentorstvom [[Aleš Valič|Aleša Valiča]] magistrirala iz umetniške besede. S petjem in plesom se sicer profesionalno ukvarja že od svojih srednješolskih let. <br /> <br /> Projektno sodeluje tako z instucionalnimi slovenskimi umetniškimi ustanovami, kot z neinstucionalnimi, v komercialnih in neodvisnih projektih. Je samozaposlena v kulturi. Vsako leto nastopa na tradicionalnem [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] koncertu, vsak mesec pa v Gromki v zasedbi [[Gverila Teater|Gverila teatra]]. Konec leta 2018 smo jo lahko spremljali kot '''Ofelijo''' v Trstu, nato je po Sloveniji gostovala z uspešnico z Broadwaya ''Predstava, ki gre narobe''. Nastopala je tudi v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču Ljubljanskem]] v muzikalu ''Addamsovi''.<br /> <br /> V pretekli gledališki sezoni je na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] za vlogo tajnice '''Olge''' v predstavi ''Nekaj v zraku'' [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]] v produkciji [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG]] prejela naziv komedijantka večera ter nastopila kot '''Anna Frank''' v predstavi ''Dnevnik Ane Frank''. V sezoni 2025/26 potuje po Sloveniji s predstavo ''Posli pod krinko'' v režiji [[Bojan Emeršič|Bojana Emeršiča]]. V [[Pionirski dom|Pionirskem domu Ljubljana]] poučuje muzikal.<br /> <br /> Igrala je tudi v več kratkih in celovečernih filmih, televizijskih in internetnih serijah, med drugimi ''Usodno vino'', ''Reka ljubezni'', ''V dvoje'', ''Lajf je tekma'' in ''Za hribom''.<br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16638| roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2017 17. [[Festival Zlata paličica]] za igro ([[Jaša Koceli]] ''Neli ni več'')<br /> *2015 Nagrada Marul za umetniški dosežek za igro ([[Primož Ekart]] ''Evropa, monolog za mater Korajžo in njene otroke'')<br /> *2015 Akademijska [[Prešernova nagrada]] za režijo trilogije s skupnim naslovom ''Tik pred revolucijo'' za igro ([[Žiga Divjak]] ''Tik pred revolucijo: Mladost'')<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *spletna stran ZDUS<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Sara_Gor%C5%A1e&diff=63954 2025-09-20T09:58:14Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Gorše, Sara]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Gorše, Sara]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Sara Gorše Foto Katja KodbaSTA.jpg|Foto: Katja Kodba]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2018 je dokončala študij dramske igre na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]] in pod mentorstvom [[Aleš Valič|Aleša Valiča]] magistrirala iz umetniške besede. S petjem in plesom se sicer profesionalno ukvarja že od svojih srednješolskih let. <br /> <br /> Projektno sodeluje tako z instucionalnimi slovenskimi umetniškimi ustanovami, kot z neinstucionalnimi, v komercialnih in neodvisnih projektih. Je samozaposlena v kulturi. Vsako leto nastopa na tradicionalnem [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]] koncertu, vsak mesec pa v Gromki v zasedbi [[Gverila Teater|Gverila teatra]]. Konec leta 2018 smo jo lahko spremljali kot '''Ofelijo''' v Trstu, nato je po Sloveniji gostovala z uspešnico z Broadwaya ''Predstava, ki gre narobe''. Nastopala je tudi v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču Ljubljanskem]] v muzikalu ''Addamsovi''.<br /> <br /> V pretekli gledališki sezoni je na [[Dnevi komedije|Dnevih komedije]] za vlogo tajnice '''Olge''' v predstavi ''Nekaj v zraku'' [[Vladimir Bartol|Vladimirja Bartola]] v produkciji [[Slovensko stalno gledališče Trst|SSG]] prejela naziv komedijantka večera ter nastopila kot '''Anna Frank''' v predstavi ''Dnevnik Ane Frank''. V sezoni 2025/26 potuje po Sloveniji s predstavo ''Posli pod krinko'' v režiji [[Bojan Emeršič|Bojana Emeršiča]]. V [[Pionirski dom|Pionirskem domu Ljubljana]] poučuje muzikal.<br /> <br /> Igrala je v več kratkih in celovečernih filmih, televizijskih in internetnih serijah, med drugimi ''Usodno vino'', ''Reka ljubezni'', ''V dvoje'', ''Lajf je tekma'' in ''Za hribom''. <br /> <br /> ==Vloge v gledališču==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 16638| roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2017 17. [[Festival Zlata paličica]] za igro ([[Jaša Koceli]] ''Neli ni več'')<br /> *2015 Nagrada Marul za umetniški dosežek za igro ([[Primož Ekart]] ''Evropa, monolog za mater Korajžo in njene otroke'')<br /> *2015 Akademijska [[Prešernova nagrada]] za režijo trilogije s skupnim naslovom ''Tik pred revolucijo'' za igro ([[Žiga Divjak]] ''Tik pred revolucijo: Mladost'')<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *spletna stran ZDUS<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Matic_Hrovat&diff=63953 2025-09-20T09:15:11Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Hrovat,Matic]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Hrovat,Matic]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2008 je zaključil študij na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. <br /> <br /> Najprej je vstopil v svet filmske umetnosti kot igralec v mladinskem filmu ''Distorzija'' v režiji Mihe Hočevarja, nato pa kot asistent kostumografinje Polonce Valentinčič v filmu ''Vampirji z Gorjancev'' v režiji Vincija Vogue Anžlovarja, in ''Gremo mi po svoje'' v režiji Mihe Hočevarja. Leta 2010 je samostojno podpisal kostumografijo za spletno nadaljevanko ''Prepisani'' v režiji Klemna Dvornika. <br /> <br /> Leta 2010 je začel ustvarjati tudi v gledališču. Z režiserko [[Tijana Zinajić|Tijano Zinajić]] je sodeloval pri 12 uprizoritvah v [[SNG Nova Gorica]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]] in [[SiTi Teater BTC|SiTi teatru BTC]]. Kot kostumograf je sodeloval še pri produkcijah [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], [[Mini teater Ljubljana|Mini teatra Ljubljana]], [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališča]], [[Zavod Emanat|Zavoda Emanat]] ter kostumsko opremil več prireditev. <br /> <br /> Prav tako je sodeloval pri filmih ''Zgodbe iz sekreta'' (2014) v režiji Gregorja Andolška in [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]] in ''Prasica, slabšalni izraz za žensko'' (2021) v režiji [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]], za katerega je prejel nagrado vesna za najboljšo kostumografijo na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož.<br /> <br /> ==Kostumografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | costume_designs |}}<br /> ==Režije==<br /> *2018 ''SONČNICA NA LUNI'', r. [[Marko Bulc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], Zunajinstitucionalni projekt<br /> <br /> ==Scenografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | scenographies |}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Lada_Petrovski_Ternov%C5%A1ek&diff=63952 2025-09-20T09:12:18Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Petrovski Ternovšek, Lada]]<br /> [[Kategorija:Baletniki in plesalci|Petrovski Ternovšek, Lada]]<br /> [[Kategorija:Koreografi|Petrovski Ternovšek, Lada]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Lada Petrovski Ternovšek je bila rojena leta 1985 v Zadru na Hrvaškem. Že kot otrok se je začela plesno izobraževati. Leta 2008 je diplomirala na akademiji sodobnega plesa Salzburg experimental academy of dance (SEAD). Je članica Zadarskega plesnega ansambla. Od leta 2009 do 2011 je bila članica plesne skupine En-Knap Group. Danes živi in dela v Ljubljani kot svobodna umetnica. <br /> <br /> Med študijem je sodelovala z znanimi koreografi Salva Sanchis, Zuna Kozankova, Anna Macrae, Begum Erciyas, [[Matej Kejžar]], Libby Farr, Ted Stoffer… Po zaključku šolanja je sodelovala s številnimi koreografi, gledališkimi režiserji in plesnimi skupinami kot so Nature Theatre of Oklahoma, Josef Nadj, Kathleen Fisher, [[Mala Kline]], [[Tomi Janežič]], [[Bojan Jablanovec]], Claudia de Serpa Soares, [[Iztok Kovač]], Petra Hrašćanec, Laszlo Hudi, Dalija Aćin, [[Ivica Buljan]], Jordi Casanovas in [[Magdalena Reiter]].<br /> <br /> Prvi avtorski plesni projekt v Sloveniji z naslovom ''Nótt'', je pripravila leta 2015 v produkciji [[Plesni teater Ljubljana|Plesnega Teatra Ljubljana]]. Poleg tega deluje kot koreografinja in ustvarjalka odrskega giba v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji in na Hrvaškem. Skupaj z EnKnapGroup je prejela Župančičevo nagrado za pretekla dela in njihov vpliv na slovensko <br /> plesno sceno. Je tudi koordinatorica in selektorka sodobnega plesnega festivala Monoplay.<br /> <br /> ==Avtorski projekti==<br /> *2015 ''NÓTT'', [[Plesni teater Ljubljana]]<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Plesni teater Ljubljana<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Matic_Hrovat&diff=63951 2025-09-20T08:17:58Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Kostumografi|Hrovat,Matic]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2008 je zaključil študij na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. <br /> <br /> Najprej je vstopil v svet filmske umetnosti kot igralec v mladinskem filmu ''Distorzija'' v režiji Mihe Hočevarja, nato pa kot asistent kostumografinje Polonce Valentinčič v filmu ''Vampirji z Gorjancev'' v režiji Vincija Vogue Anžlovarja, in ''Gremo mi po svoje'' v režiji Mihe Hočevarja. Leta 2010 je samostojno podpisal kostumografijo za spletno nadaljevanko ''Prepisani'' v režiji Klemna Dvornika. <br /> <br /> Leta 2010 je začel ustvarjati tudi v gledališču. Z režiserko [[Tijana Zinajić|Tijano Zinajić]] je sodeloval pri 12 uprizoritvah v [[SNG Nova Gorica]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]] in [[SiTi Teater BTC|SiTi teatru BTC]]. Kot kostumograf je sodeloval še pri produkcijah [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], [[Mini teater Ljubljana|Mini teatra Ljubljana]], [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališča]], [[Zavod Emanat|Zavoda Emanat]] ter kostumsko opremil več prireditev. <br /> <br /> Prav tako je sodeloval pri filmih ''Zgodbe iz sekreta'' (2014) v režiji Gregorja Andolška in [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]] in ''Prasica, slabšalni izraz za žensko'' (2021) v režiji [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]], za katerega je prejel nagrado vesna za najboljšo kostumografijo na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož.<br /> <br /> ==Kostumografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | costume_designs |}}<br /> ==Režije==<br /> *2018 ''SONČNICA NA LUNI'', r. [[Marko Bulc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], Zunajinstitucionalni projekt<br /> <br /> ==Scenografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | scenographies |}}<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Hrovat, Matic]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Hrovat, Matic]]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Matic_Hrovat&diff=63950 2025-09-20T08:15:57Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Kostumografi|Hrovat,Matic]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2008 je zaključil študij na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. <br /> <br /> Najprej je vstopil v svet filmske umetnosti kot igralec v mladinskem filmu ''Distorzija'' v režiji Mihe Hočevarja, nato pa kot asistent kostumografinje Polonce Valentinčič v filmu ''Vampirji z Gorjancev'' v režiji Vincija Vogue Anžlovarja, in ''Gremo mi po svoje'' v režiji Mihe Hočevarja. Leta 2010 je samostojno podpisal kostumografijo za spletno nadaljevanko ''Prepisani'' v režiji Klemna Dvornika. <br /> <br /> Leta 2010 je začel ustvarjati tudi v gledališču. Z režiserko [[Tijana Zinajić|Tijano Zinajić]] je sodeloval pri 12 uprizoritvah v [[SNG Nova Gorica]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]] in [[SiTi Teater BTC|SiTi teatru BTC]]. Kot kostumograf je sodeloval še pri produkcijah[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], [[Mini teater Ljubljana|Mini teatra Ljubljana]], [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališča]], [[Zavod Emanat|Zavoda Emanat]] ter kostumsko opremil več prireditev. <br /> <br /> Prav tako je sodeloval pri filmih ''Zgodbe iz sekreta'' (2014) v režiji Gregorja Andolška in [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]] in ''Prasica, slabšalni izraz za žensko'' (2021) v režiji [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]], za katerega je prejel nagrado vesna za najboljšo kostumografijo na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož.<br /> <br /> ==Kostumografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | costume_designs |}}<br /> ==Režije==<br /> *2018 ''SONČNICA NA LUNI'', r. [[Marko Bulc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], Zunajinstitucionalni projekt<br /> <br /> ==Scenografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | scenographies |}}<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Hrovat, Matic]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Hrovat, Matic]]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Matic_Hrovat&diff=63949 2025-09-20T08:15:38Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Kostumografi|Hrovat,Matic]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Leta 2008 je zaključil študij na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. <br /> <br /> Najprej je vstopil v svet filmske umetnosti kot igralec v mladinskem filmu ''Distorzija'' v režiji Mihe Hočevarja, nato pa kot asistent kostumografinje Polonce Valentinčič v filmu ''Vampirji z Gorjancev'' v režiji Vincija Vogue Anžlovarja, in ''Gremo mi po svoje'' v režiji Mihe Hočevarja. Leta 2010 je samostojno podpisal kostumografijo za spletno nadaljevanko ''Prepisani'' v režiji Klemna Dvornika. <br /> <br /> Leta 2010 je začel ustvarjati tudi v gledališču. Z režiserko [[Tijana Zinajić|Tijano Zinajić]] je sodeloval pri 12 uprizoritvah v [[SNG Nova Gorica]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko|MGL]], [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču v Trstu]] in[[SiTi Teater BTC|SiTi teatru BTC]]. Kot kostumograf je sodeloval še pri produkcijah[[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]], [[Mini teater Ljubljana|Mini teatra Ljubljana]], [[Škuc gledališče|ŠKUC gledališča]], [[Zavod Emanat|Zavoda Emanat]] ter kostumsko opremil več prireditev. <br /> <br /> Prav tako je sodeloval pri filmih ''Zgodbe iz sekreta'' (2014) v režiji Gregorja Andolška in [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]] in ''Prasica, slabšalni izraz za žensko'' (2021) v režiji [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]], za katerega je prejel nagrado vesna za najboljšo kostumografijo na 24. Festivalu slovenskega filma Portorož.<br /> <br /> <br /> ==Kostumografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | costume_designs |}}<br /> ==Režije==<br /> *2018 ''SONČNICA NA LUNI'', r. [[Marko Bulc]], [[Lutkovno gledališče Ljubljana]], Zunajinstitucionalni projekt<br /> <br /> ==Scenografija==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 14363 | scenographies |}}<br /> <br /> [[Kategorija:Ustvarjalci|Hrovat, Matic]]<br /> [[Kategorija:Kostumografi|Hrovat, Matic]]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Darjan_Mihajlovi%C4%87_Cerar&diff=63948 2025-09-19T14:40:26Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mihajlović Cerar,Darjan]]<br /> [[Kategorija:Scenografi|Mihajlović Cerar,Darjan]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Darjan-mihajlovic-cerar_lgl.jpg|300px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Maturiral je leta 2003 na šentviški gimnaziji, diplomiral pa 2010 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani z diplomskim delom »Razvoj gledališke arhitekture od renesanse do danes«. Danes je uveljavljen scenograf z več kot 40 scenografijami v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in Litvi.<br /> <br /> Izhodišča njegovega arhitekturnega pristopa k oblikovanju scenskega prostora so struktura, tekstura in svetloba, v svoje delo pa pogosto vključuje različne medije sodobne umetnosti in prvine sodobnega oblikovanja.<br /> <br /> Naredil je scenografijo tudi pri naslednjih [[AGRFT]] produkcijah: ''Fiziki'' Friedricha Dürrenmatta (režija [[Tatjana Peršuh]], 2007), ''Macbeth'' Williama Shakespeara (režija [[Jernej Kobal]], 2008), ''Modra soba'' Davida Hareja (režija [[Jernej Kobal]], 2009), ''Lepotica in zver'' Iva Svetine (režija [[Jaša Koceli]], 2011). Leta 2011 je debutiral kot scenograf pri profesionalni gledališki produkciji ''Strežni jašek'' Harolda Pinterja v režiji [[Jernej Kobal|Jerneja Kobala]] v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]], leta 2012 pa je nadaljeval delo pri predstavi ''Kobarid ’38 – kronika atentata'' v režiji [[Jernej Kobal|Jerneja Kobala]] v [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču Trst]].<br /> <br /> Med njegove vidnejše projekte spadajo scenografije pri uprizoritvah ''Tri zime'' in ''Orlando'' (režija [[Barbara Hienig Samobor]], MGL, 2016 in 2018), scenografije pri predstavah ''Café Dada'' (MGL, 2013), ''Trojanke'' (SNG Nova Gorica, 2018), ''Psiho'' (Gledališče Glej, 2019), ''5fantkov'' (Weöres Sándor Színház, Madžarska, 2019), ''Mojster'' (MGL, 2022), ''Zaprta vrata'' (MGL, 2024), ''Krasni novi svet'' (Městská divadla pražská, 2024) v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], scenografija za predstavo ''Tih vdih'' (MGL, 2018) v režiji [[Nejc Gazvoda|Nejca Gazvode]] ter scenografija pri predstavi ''Ko se mrtvi prebudimo'' (SNG Nova Gorica, 2024) v režiji Stilijana Petrova.<br /> <br /> Kot filmski scenograf je v letu 2011 sodeloval pri študentskem filmu ''Nad mestom se dani'' v režiji Blaža Završnika. V letu 2012 je končal z asistiranjem scenografu Andreju Stražišarju pri filmu ''Vandima'' v režiji Jasne Hribernik in s scenografijo pri diplomskem igranem filmu ''Časotresk'' Tosje Flakerja Berceta.<br /> <br /> ==Scenografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 12504 | scenographies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 tantadruj za za scenografijo v uprizoritvi ''Ko se mrtvi prebudimo'' ([[SNG Nova Gorica]]) {{Pdf|Nagrada tantadruj za gledališki dosežek Darjan Mihajlović Cerar.pdf|utemeljitev}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Darjan_Mihajlovi%C4%87_Cerar&diff=63947 2025-09-19T14:38:34Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Mihajlović Cerar,Darjan]]<br /> [[Kategorija:Scenografi|Mihajlović Cerar,Darjan]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Darjan-mihajlovic-cerar_lgl.jpg|300px|Foto: Arhiv Lutkovno gledališče Ljubljana/BiTeater]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Maturiral je leta 2003 na šentviški gimnaziji, diplomiral pa 2010 na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani z diplomskim delom »Razvoj gledališke arhitekture od renesanse do danes«. Danes je uveljavljen scenograf z več kot 40 scenografijami v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem in Litvi.<br /> <br /> Izhodišča njegovega arhitekturnega pristopa k oblikovanju scenskega prostora so struktura, tekstura in svetloba, v svoje delo pa pogosto vključuje različne medije sodobne umetnosti in prvine sodobnega oblikovanja.<br /> <br /> Naredil je scenografijo tudi pri naslednjih [[AGRFT]] produkcijah: ''Fiziki'' Friedricha Dürrenmatta (režija [[Tatjana Peršuh]], 2007), ''Macbeth'' Williama Shakespeara (režija [[Jernej Kobal]], 2008), ''Modra soba'' Davida Hareja (režija [[Jernej Kobal]], 2009), ''Lepotica in zver'' Iva Svetine (režija [[Jaša Koceli]], 2011). Leta 2011 je debutiral kot scenograf pri profesionalni gledališki produkciji ''Strežni jašek'' Harolda Pinterja v režiji [[Jernej Kobal|Jerneja Kobala]] v [[Mestno gledališče Ptuj|Mestnem gledališču Ptuj]], leta 2012 pa je nadaljeval delo pri predstavi ''Kobarid ’38 – kronika atentata'' v režiji Jerneja Kobala v [[Slovensko stalno gledališče Trst|Slovenskem stalnem gledališču Trst]].<br /> <br /> Med njegove vidnejše projekte spadajo scenografije pri uprizoritvah ''Tri zime'' in ''Orlando'' (režija [[Barbara Hienig Samobor]], MGL, 2016 in 2018), scenografije pri predstavah ''Café Dada'' (MGL, 2013), ''Trojanke'' (SNG Nova Gorica, 2018), ''Psiho'' (Gledališče Glej, 2019), ''5fantkov'' (Weöres Sándor Színház, Madžarska, 2019), ''Mojster'' (MGL, 2022), ''Zaprta vrata'' (MGL, 2024), ''Krasni novi svet'' (Městská divadla pražská, 2024) v režiji [[Jaša Koceli|Jaše Kocelija]], scenografija za predstavo ''Tih vdih'' (MGL, 2018) v režiji [[Nejc Gazvoda|Nejca Gazvode]] ter scenografija pri predstavi ''Ko se mrtvi prebudimo'' (SNG Nova Gorica, 2024) v režiji Stilijana Petrova.<br /> <br /> Kot filmski scenograf je v letu 2011 sodeloval pri študentskem filmu ''Nad mestom se dani'' v režiji Blaža Završnika. V letu 2012 je končal z asistiranjem scenografu Andreju Stražišarju pri filmu ''Vandima'' v režiji Jasne Hribernik in s scenografijo pri diplomskem igranem filmu ''Časotresk'' Tosje Flakerja Berceta.<br /> <br /> ==Scenografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 12504 | scenographies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 tantadruj za za scenografijo v uprizoritvi ''Ko se mrtvi prebudimo'' ([[SNG Nova Gorica]]) {{Pdf|Nagrada tantadruj za gledališki dosežek Darjan Mihajlović Cerar.pdf|utemeljitev}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Nina_Kuclar_Stikovi%C4%87&diff=63946 2025-09-19T13:39:32Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuclar Stiković, Nina]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Kuclar Stiković, Nina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Kuclar Stiković, Nina]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Portret Nina Kuclar Stiković foto Nika Curk Nagode.jpg|Foto: Nika Curk Nagode]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Nina Kuclar Stiković se je rodila leta 1996 v Ljubljani. Leta 2024 je zaključila magistrski študij na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], smer Dramaturgija in scenske umetnosti. V študijskem letu 2024/25 je prav tam postala asistentka za dramsko pisanje ter doktorska študentka prve generacije doktorskega programa Umetnost, Univerze v Ljubljani.<br /> <br /> V času študija je soustvarila štiri gledališke akademijske produkcije: ''Odets'' in ''Tumor v glavi #jovonanovo'' v okviru študijske obveznosti, prostovoljno pa še ''Zimsko pravljico'', vse v režiji [[Maša Pelko|Maše Pelko]] in kabarejsko predstavo ''Antiprojekt Unesco'' v režiji [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]]. Za dramaturgijo predstav ''Tumor v glavi #jovonanovo'' in ''Zimske pravljice'' je prejela nagrado [[Zlatolaska]], predstavi pa sta bili nagrajeni tudi kot najboljši produkciji študijskega leta. Po končanem študiju je kot dramaturginja sodelovala še pri diplomski produkciji ''Goli pianist'' v režiji [[Luka Marcen|Luke Marcena]]. <br /> <br /> V času študija je kot asistentka dramaturgije sodelovala pri predstavah ''Sen kresne noči'' v režiji [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], ''Država'' v režiji [[Anja Suša|Anje Suše]] v [[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinskem gledališču]], pri operi ''Lepotica in Zver'' v režiji [[Matjaž Farič|Matjaža Fariča]] in operi ''Hoffmanove pripovedke'' v režiji [[Aleksandar Popovski|Aleksandra Popovskega]] v [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]]. V [[SNG Nova Gorica]] je kot asistentka skladatelja glasbe [[Branko Rožman|Branka Rožmana]] sodelovala pri projektu ''Baron Münchhausen'' v režiji [[Yulia Roschina|Yulie Roschine]]. Kot asistentka režije je sodelovala pri predstavi ''Mostovi in bogovi'' v režiji Aleksandra Popovskega v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]], ki je bila premiero uprizorjena novembra 2019. <br /> <br /> Zaradi zanimanja za glasbeno-gledališke projekte je skupaj s Plesnim klubom Forma ustvarila plesno predstavo ''Koraki v času: Na drugi strani'', ki je bila premierno izvedena v [[Španski borci|Španskih borcih]] novembra 2018. Za predstavo je napisala scenarij in izbrala glasbeno podlago, v produkcijskem procesu pa je sodelovala kot dramaturginja. V septembru 2019 je bil Španskih borcih uprizorili projekt ''Carmen'', za katerega je napisala plesni scenarij, ki je adaptacija Merimeejeve novele ''Carmen'' ter Bizetove opere. V prihodnosti načrtujejo premiero nove plesne predstave ''Nosorogi'' po motivih drame Eugena Ionesca.<br /> <br /> Poleg gledališke umetnosti se je v času študija ukvarjala tudi s filmom. Kratki igrani film ''Češnjevi kolački'', pri katerem je sodelovala kot soscenaristka, je bil uvrščen v tekmovalni program 22. Festivala slovenskega filma v Portorožu. Film je na festivalih v tujini prejel dve nagradi: Leskovački internacionalni festival filmske režije – LIFFE (2019) – Tretja nagrada „Radomir Bajo Šaranović“ in 13. Međunarodni filmski festival Prvi kadar (2019) – Specijalna nagrada po odluci žirija. Film je za leto 2019 prejel tudi nagrado iris za najboljšo fotografijo študentskega filma. <br /> <br /> V marcu 2019 se je udeležila delavnice kreativnega dramskega pisanja Jenkova soba na [[Teden slovenske drame|49. Tednu slovenske drame]] pod mentorstvom [[Kim Komljanec]], kjer je razvijala dramsko besedilo ''Morje''. V maju 2019 so bile v Trubarjevi hiši literature bralno uprizorjene prve verzije novonastalih dramskih besedil. V juliju 2020 je bilo v produkciji ŠKUC-a in ZDUS-a v režiji [[Alen Jelen|Alena Jelena]] uprizorjeno kratko dramsko besedilo ''Piram in Tizba''. Septembra 2020 pa je bilo v [[SNG Drama Ljubljana]] v režiji [[Mojca Madon|Mojce Madon]] bralno uprizorjeno besedilo ''Črna pika'', ga je napisala v sklopu dramskega laboratorija Nova branja v SNG Drama Ljubljana pod mentorstvom [[Simona Hamer|Simone Hamer]]. V reviji ADEPT je bilo februarja 2021 objavljeno dramsko besedilo ''Objem'', ki je dodelana različica besedila ''Piram in Tizba''.<br /> <br /> Januarja 2021 je bila v Drami SNG Maribor uprizorjena predstava ''Romeo in Julija'' v režiji Aleksandra Popovskega, pri kateri je sodelovala kot avtorica priredbe in dramaturginja. Marca 2021 je bilo v Drami SNG Maribor v režiji [[Nejc Gazvoda|Nejca Gazvode]] uprizorjeno njeno prvo dramsko besedilo ''Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače'', kjer je sodelovala tudi kot dramaturginja. Za dramsko besedilo ''Jutri je v sanjah izgledal drugače'' je na 51. Tednu slovenske drame prejela nagrado za najboljšo mlado dramatičarko. Poleg tega je bilo besedilo izbrano za maturitetno branje na umetniških gimnazijah na maturi 2023 pri predmetu Zgodovina in teorija gledališča in filma.<br /> <br /> Leta 2023 je v režiji [[Bor Ravbar|Bora Ravbarja]] v Gledališču Glej odrski krst doživelo njeno drugo, prav tako za nagrado Slavka Gruma nominirano besedilo ''deklici'', septembra lani pa je bilo v Mini teatru v Ljubljani krstno uprizorjeno njeno tretje celovečerno dramsko besedilo ''morska deklica'' v režiji [[Jure Srdinšek|Jureta Srdinška]].<br /> <br /> Poleg tega je avtorica dramatizacije ''Lažljivi život odraslih'' ki jo je napisala za uprizoritev v beograjskem Jugoslovanskem dramskem gledališču v režiji Sebastijana Horvata, kot mentorica pa je vodila več delavnic dramskega pisanja. <br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> ===2020-===<br /> *2023; Nina Kuclar Stiković ''DEKLICI'', r. [[Bor Ravbar]], [[Gledališče Glej]], AGRFT<br /> *2022; ''MED SE ISKRI V TEMI'', r. [[Kristijan Krajnčan]], Exodos, Jazz festival Ljubljana<br /> *2022; Moliere ''TARTUFFE'', r. [[Jernej Potočan]], AGRFT produkcija VI. semestra<br /> *2022; Mark Ravenhill ''SHOPPING AND FUCKING'', r.: [[Brina Klampfer]], [[Mini teater]], KUD Krik, JSKD <br /> *2021; magistrska produkcija Lare Fortuna ''NA DRUGI STRANI'' (po motivih ''Človeškega glasu'' Jeana Cocteauja), AGRFT<br /> *2021; magistrska produkcija Line Akif ''SLOVENSKI PASIJON'', Fotopub in AGRFT<br /> *2021; Nina Kuclar Stiković ''SKUPAJ SAMI ALI JUTRI JE V SANJAH IZGLEDAL DRUGAČE'', r. Nejc Gazvoda, Drama SNG Maribor<br /> *2021; William Shakespeare ''ROMEO IN JULIJA'', r. Aleksandar Popovski, Drama SNG Maribor<br /> *2020; Matjaž Zupančič ''GOLI PIANIST'', r. Luka Marcen, AGRFT<br /> <br /> ===2010-2019===<br /> *2019; ''ANTIPROJEKT UNESCO'', r. Tijana Zinajić, AGRFT<br /> *2019; ''CARMEN'', r. Jadran Živkovič, PK Forma<br /> *2018; Dušan Jovanović ''AVTOŠTOP'', r. Nina Kuclar Stiković, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo radijska igra<br /> *2018; Maurice Maeterlinck ''V DEŽELI SPOMINA'', r. Nina Kuclar Stiković, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo radijska igra<br /> *2018; ''KORAKI V ČASU: NA DRUGI STRANI'', r. Jadran Živkovič, PK Forma<br /> *2018; William Shakespeare ZIMSKA PRAVLJICA, r. Maša Pelko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Cankarjev dom<br /> *2017; ''TUMOR V GLAVI #JOVONANOVO'', r. Maša Pelko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo<br /> *2017; ''ODETS'', r. Maša Pelko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo<br /> <br /> ==Dramski teksti==<br /> *2019 ''Plankton''; bralna uprizoritev v Trubarjevi hiši literature v okviru delavnice TSD, r. [[Brina Klampfer]], diplomsko dramsko besedilo<br /> *2020 ''Črna pika''; ; bralna uprizoritev v [[SNG Drama Ljubljana]] v okviru delavnice Nova branja, r. [[Mojca Madon]]<br /> *2020 ''Objem''; bralna uprizoritev v okviru ŠKUC in ZDUS, r. [[Alen Jelen]], objavljeno v reviji ''Adept''<br /> *2020 ''Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače''; uprizorjeno v [[Drama SNG Maribor]], r. [[Nejc Gazvoda]], objavljeno v gledališkem listu ob uprizoritvi in v reviji ''Sodobnost''<br /> *2022 ''Fuckboy''; objavljeno v reviji ''Adept'', bralna uprizoritev bo v letu 2023<br /> *2022 ''deklici''; nominacija za Grumovo nagrado 2023<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2025 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 55. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''morska deklica (sto sedeminosemdeset let pozneje)'', {{Pdf|55.TSD Porocilo-zirije Nominiranci-za-Grumovo-nagrado-in-nagrado-za-mladega-dram.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2023 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 53. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''deklici'' {{Pdf|Nina Kuclar Stiković deklici.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2021 Nagrada Slavka Gruma za najboljšo mlado dramatičarko na 51. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Jutri je v sanjah izgledal drugače'', {{Pdf|Nagrada_za _mlado_dramatičarko_utemeljitev.pdf|Utemeljitev}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Nina_Kuclar_Stikovi%C4%87&diff=63945 2025-09-19T13:19:25Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Kuclar Stiković, Nina]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Kuclar Stiković, Nina]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Kuclar Stiković, Nina]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Portret Nina Kuclar Stiković foto Nika Curk Nagode.jpg|Foto: Nika Curk Nagode]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Nina Kuclar Stiković se je rodila leta 1996 v Ljubljani. Leta 2019 je zaključila študij na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], smer Dramaturgija in scenske umetnosti.<br /> <br /> V času študija je soustvarila štiri gledališke akademijske produkcije: ''Odets'' in ''Tumor v glavi #jovonanovo'' v okviru študijske obveznosti, prostovoljno pa še ''Zimsko pravljico'', vse v režiji [[Maša Pelko|Maše Pelko]] in kabarejsko predstavo ''Antiprojekt Unesco'' v režiji [[Tijana Zinajić|Tijane Zinajić]]. Za dramaturgijo predstav ''Tumor v glavi #jovonanovo'' in ''Zimske pravljice'' je prejela nagrado [[Zlatolaska]], predstavi pa sta bili nagrajeni tudi kot najboljši produkciji študijskega leta. Po končanem študiju je kot dramaturginja sodelovala še pri diplomski produkciji ''Goli pianist'' v režiji [[Luka Marcen|Luke Marcena]]. <br /> <br /> V času študija je kot asistentka dramaturgije sodelovala pri predstavah ''Sen kresne noči'' v režiji [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], ''Država'' v režiji [[Anja Suša|Anje Suše]] v [[Slovensko mladinsko gledališče|Mladinskem gledališču]], pri operi ''Lepotica in Zver'' v režiji [[Matjaž Farič|Matjaža Fariča]] in operi ''Hoffmanove pripovedke'' v režiji [[Aleksandar Popovski|Aleksandra Popovskega]] v [[SNG Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]]. V [[SNG Nova Gorica]] je kot asistentka skladatelja glasbe [[Branko Rožman|Branka Rožmana]] sodelovala pri projektu ''Baron Münchhausen'' v režiji [[Yulia Roschina|Yulie Roschine]]. Kot asistentka režije je sodelovala pri predstavi ''Mostovi in bogovi'' v režiji Aleksandra Popovskega v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]], ki je bila premiero uprizorjena novembra 2019. <br /> <br /> Zaradi zanimanja za glasbeno-gledališke projekte je skupaj s Plesnim klubom Forma ustvarila plesno predstavo ''Koraki v času: Na drugi strani'', ki je bila premierno izvedena v [[Španski borci|Španskih borcih]] novembra 2018. Za predstavo je napisala scenarij in izbrala glasbeno podlago, v produkcijskem procesu pa je sodelovala kot dramaturginja. V septembru 2019 je bil Španskih borcih uprizorili projekt ''Carmen'', za katerega je napisala plesni scenarij, ki je adaptacija Merimeejeve novele ''Carmen'' ter Bizetove opere. V prihodnosti načrtujejo premiero nove plesne predstave ''Nosorogi'' po motivih drame Eugena Ionesca.<br /> <br /> Poleg gledališke umetnosti se je v času študija ukvarjala tudi s filmom. Kratki igrani film ''Češnjevi kolački'', pri katerem je sodelovala kot soscenaristka, je bil uvrščen v tekmovalni program 22. Festivala slovenskega filma v Portorožu. Film je na festivalih v tujini prejel dve nagradi: Leskovački internacionalni festival filmske režije – LIFFE (2019) – Tretja nagrada „Radomir Bajo Šaranović“ in 13. Međunarodni filmski festival Prvi kadar (2019) – Specijalna nagrada po odluci žirija. Film je za leto 2019 prejel tudi nagrado iris za najboljšo fotografijo študentskega filma. <br /> <br /> V marcu 2019 se je udeležila delavnice kreativnega dramskega pisanja Jenkova soba na [[Teden slovenske drame|49. Tednu slovenske drame]] pod mentorstvom [[Kim Komljanec]], kjer je razvijala dramsko besedilo ''Morje''. V maju 2019 so bile v Trubarjevi hiši literature bralno uprizorjene prve verzije novonastalih dramskih besedil. V juliju 2020 je bilo v produkciji ŠKUC-a in ZDUS-a v režiji [[Alen Jelen|Alena Jelena]] uprizorjeno kratko dramsko besedilo ''Piram in Tizba''. Septembra 2020 pa je bilo v [[SNG Drama Ljubljana]] v režiji [[Mojca Madon|Mojce Madon]] bralno uprizorjeno besedilo ''Črna pika'', ga je napisala v sklopu dramskega laboratorija Nova branja v SNG Drama Ljubljana pod mentorstvom [[Simona Hamer|Simone Hamer]]. V reviji ADEPT je bilo februarja 2021 objavljeno dramsko besedilo ''Objem'', ki je dodelana različica besedila ''Piram in Tizba''.<br /> <br /> Januarja 2021 je bila v Drami SNG Maribor uprizorjena predstava ''Romeo in Julija'' v režiji Aleksandra Popovskega, pri kateri je sodelovala kot avtorica priredbe in dramaturginja. Marca 2021 je bilo v Drami SNG Maribor v režiji [[Nejc Gazvoda|Nejca Gazvode]] uprizorjeno njeno dramsko besedilo ''Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače'', kjer je sodelovala tudi kot dramaturginja. Za dramsko besedilo ''Jutri je v sanjah izgledal drugače'' je na 51. Tednu slovenske drame prejela nagrado za mlado dramatičarko.<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> ===2020-===<br /> *2023; Nina Kuclar Stiković ''DEKLICI'', r. [[Bor Ravbar]], [[Gledališče Glej]], AGRFT<br /> *2022; ''MED SE ISKRI V TEMI'', r. [[Kristijan Krajnčan]], Exodos, Jazz festival Ljubljana<br /> *2022; Moliere ''TARTUFFE'', r. [[Jernej Potočan]], AGRFT produkcija VI. semestra<br /> *2022; Mark Ravenhill ''SHOPPING AND FUCKING'', r.: [[Brina Klampfer]], [[Mini teater]], KUD Krik, JSKD <br /> *2021; magistrska produkcija Lare Fortuna ''NA DRUGI STRANI'' (po motivih ''Človeškega glasu'' Jeana Cocteauja), AGRFT<br /> *2021; magistrska produkcija Line Akif ''SLOVENSKI PASIJON'', Fotopub in AGRFT<br /> *2021; Nina Kuclar Stiković ''SKUPAJ SAMI ALI JUTRI JE V SANJAH IZGLEDAL DRUGAČE'', r. Nejc Gazvoda, Drama SNG Maribor<br /> *2021; William Shakespeare ''ROMEO IN JULIJA'', r. Aleksandar Popovski, Drama SNG Maribor<br /> *2020; Matjaž Zupančič ''GOLI PIANIST'', r. Luka Marcen, AGRFT<br /> <br /> ===2010-2019===<br /> *2019; ''ANTIPROJEKT UNESCO'', r. Tijana Zinajić, AGRFT<br /> *2019; ''CARMEN'', r. Jadran Živkovič, PK Forma<br /> *2018; Dušan Jovanović ''AVTOŠTOP'', r. Nina Kuclar Stiković, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo radijska igra<br /> *2018; Maurice Maeterlinck ''V DEŽELI SPOMINA'', r. Nina Kuclar Stiković, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo radijska igra<br /> *2018; ''KORAKI V ČASU: NA DRUGI STRANI'', r. Jadran Živkovič, PK Forma<br /> *2018; William Shakespeare ZIMSKA PRAVLJICA, r. Maša Pelko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Cankarjev dom<br /> *2017; ''TUMOR V GLAVI #JOVONANOVO'', r. Maša Pelko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo<br /> *2017; ''ODETS'', r. Maša Pelko, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo<br /> <br /> ==Dramski teksti==<br /> *2019 ''Plankton''; bralna uprizoritev v Trubarjevi hiši literature v okviru delavnice TSD, r. [[Brina Klampfer]], diplomsko dramsko besedilo<br /> *2020 ''Črna pika''; ; bralna uprizoritev v [[SNG Drama Ljubljana]] v okviru delavnice Nova branja, r. [[Mojca Madon]]<br /> *2020 ''Objem''; bralna uprizoritev v okviru ŠKUC in ZDUS, r. [[Alen Jelen]], objavljeno v reviji ''Adept''<br /> *2020 ''Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače''; uprizorjeno v [[Drama SNG Maribor]], r. [[Nejc Gazvoda]], objavljeno v gledališkem listu ob uprizoritvi in v reviji ''Sodobnost''<br /> *2022 ''Fuckboy''; objavljeno v reviji ''Adept'', bralna uprizoritev bo v letu 2023<br /> *2022 ''deklici''; nominacija za Grumovo nagrado 2023<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2025 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 55. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''morska deklica (sto sedeminosemdeset let pozneje)'', {{Pdf|55.TSD Porocilo-zirije Nominiranci-za-Grumovo-nagrado-in-nagrado-za-mladega-dram.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2023 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 53. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''deklici'' {{Pdf|Nina Kuclar Stiković deklici.pdf|Utemeljitev}}<br /> *2021 Nagrada Slavka Gruma za najboljšo mlado dramatičarko na 51. Tednu slovenske drame za dramsko besedilo ''Jutri je v sanjah izgledal drugače'', {{Pdf|Nagrada_za _mlado_dramatičarko_utemeljitev.pdf|Utemeljitev}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Občasnik Gledga<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ga%C5%A1per_Lovrec&diff=63841 2025-08-05T10:49:46Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lovrec, Gašper]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lovrec, Gašper]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Gašper Lovrec se je rodil leta 1998. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom izr. prof. [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in doc. [[Branko Jordan|Branka Jordana]] zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v ''Jagababi'' [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] (r. [[Živa Bizovičar]]). Iz dramske igre je magistriral leta 2024 pod mentorstvom prof. [[Boris Ostan|Borisa Ostana]].Za vlogo v magistrski predstavi ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah'' (r. Ivan Lobod) v koprodukciji AGRFT in <br /> [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]] je leta <br /> 2024 prejel nagrado [[zlatolaska]].<br /> <br /> Med študijem na akademiji je v ljubljanskem [[Mini teater|Mini teatru]] igral v predstavi ''Sin'' (r. [[Eduard Miler]]), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala [[Borštnikovo srečanje]]. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi ''Izredne razmere'' (r. [[Jan Krmelj]]) v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in v igrano-dokumentarnem filmu ''Sen'' 1991 (r. [[Matias Zemljič]]). Nastopil je tudi v predstavah ''Pohorski bataljon'' (r. [[Jernej Lorenci]]), ''Zvezdice'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ''Blup! Obrazi vode'' (r. [[Peter Kus]]) in ''410 kilometrov'' (r. [[Filip Mramor]]), ki se je uvrstila v tekmovalni program 53. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]].<br /> <br /> V gledališču deluje tudi kot avtor glasbe in oblikovalec zvoka. V [[SNG Drama Ljubljana]] je ustvaril glasbo za predstavo <br /> ''Žene v testu'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ki je <br /> prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo <br /> uprizoritev na 53. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] in [[Nagrada DGKTS|nagrado Društva kritikov in teatrologov <br /> Slovenije]] za najboljšo uprizoritev v letu <br /> 2022 ter [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celosten <br /> pristop k obdelavi gradiva na 58. Festivalu <br /> Borštnikovo srečanje.<br /> Glasbo je ustvarjal tudi za uprizoritve <br /> ''410 kilometrov'', ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah'', ''Zvezdice'', ''Vse se je nadaljevalo z zmrznjenimi jastogi'' ter ''Boško in Admira'' (r. [[Živa Bizovičar]]).<br /> <br /> Kot oblikovalec zvoka je sodeloval <br /> pri predstavi ''Razmetana soba'' (r. [[Klemen Kovačič]] in [[Nik Žnidaršič]]) ter <br /> performansu ''Agmisterij'' ([[Klemen Kovačič]]).<br /> <br /> Že peto sezono dela kot eden od <br /> voditeljev ter avtor glasbe otroške oddaje <br /> ''Z kot Zofka'' na RTV Slovenija.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21283 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za igro za vlogo Mikija v produkciji ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ga%C5%A1per_Lovrec&diff=63838 2025-08-02T12:56:30Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lovrec, Gašper]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lovrec, Gašper]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Gašper Lovrec se je rodil leta 1998. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom izr. prof. [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in doc. [[Branko Jordan|Branka Jordana]] zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v ''Jagababi'' [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] (r. [[Živa Bizovičar]]). Iz dramske igre je magistriral leta 2024 pod mentorstvom prof. [[Boris Ostan|Borisa Ostana]].Za vlogo v magistrski predstavi ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah'' (r. Ivan Lobod) v koprodukciji AGRFT in <br /> [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovega gledališča Kranj]] je leta <br /> 2024 prejel nagrado [[zlatolaska]].<br /> <br /> Med študijem na akademiji je v ljubljanskem [[Mini teater|Mini teatru]] igral v predstavi ''Sin'' (r. [[Eduard Miler]]), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala [[Borštnikovo srečanje]]. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi ''Izredne razmere'' (r. [[Jan Krmelj]]) v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in v igrano-dokumentarnem filmu ''Sen'' 1991 (r. [[Matias Zemljič]]). Nastopil je tudi v predstavah ''Pohorski bataljon'' (r. [[Jernej Lorenci]]), ''Zvezdice'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ''Blup! <br /> Obrazi vode'' (r. [[Peter Kus]]) in ''410 kilometrov'' (r. [[Filip Mramor]]), ki se je uvrstila v tekmovalni program 53. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]].<br /> <br /> V gledališču deluje tudi kot avtor <br /> glasbe in oblikovalec zvoka. V [[SNG Drama Ljubljana]] je ustvaril glasbo za predstavo <br /> ''Žene v testu'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ki je <br /> prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo <br /> uprizoritev na 53. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] in [[Nagrada DGKTS|nagrado Društva kritikov in teatrologov <br /> Slovenije]] za najboljšo uprizoritev v letu <br /> 2022 ter [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celosten <br /> pristop k obdelavi gradiva na 58. Festivalu <br /> Borštnikovo srečanje.<br /> Glasbo je ustvarjal tudi za uprizoritve <br /> ''410 kilometrov'', ''Pesem ptic v drevesnih <br /> krošnjah'', ''Zvezdice'', ''Vse se je nadaljevalo z <br /> zmrznjenimi jastogi'' ter ''Boško in Admira'' (r. Živa <br /> Bizovičar).<br /> <br /> Kot oblikovalec zvoka je sodeloval <br /> pri predstavi ''Razmetana soba'' (r. [[Klemen <br /> Kovačič]] in [[Nik Žnidaršič]]) ter <br /> performansu ''Agmisterij'' ([[Klemen Kovačič]]).<br /> <br /> Že peto sezono dela kot eden od <br /> voditeljev ter avtor glasbe otroške oddaje <br /> ''Z kot Zofka'' na RTV Slovenija.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21283 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za igro za vlogo Mikija v produkciji ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ga%C5%A1per_Lovrec&diff=63837 2025-08-02T12:54:18Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lovrec, Gašper]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lovrec, Gašper]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Gašper Lovrec se je rodil leta 1998. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom izr. prof. [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in doc. [[Branko Jordan|Branka Jordana]] zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v ''Jagababi'' [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] (r. [[Živa Bizovičar]]). Iz dramske igre je magistriral leta 2024 pod mentorstvom prof. [[Boris Ostan|Borisa Ostana]].Za vlogo v magistrski predstavi ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah'' (r. Ivan Lobod) v koprodukciji AGRFT in <br /> Prešernovega gledališča Kranj je leta <br /> 2024 prejel nagrado [[zlatolaska]].<br /> <br /> Med študijem na akademiji je v ljubljanskem [[Mini teater|Mini teatru]] igral v predstavi ''Sin'' (r. [[Eduard Miler]]), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala [[Borštnikovo srečanje]]. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi ''Izredne razmere'' (r. [[Jan Krmelj]]) v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in v igrano-dokumentarnem filmu ''Sen'' 1991 (r. [[Matias Zemljič]]). Nastopil je tudi v predstavah ''Pohorski bataljon'' (r. [[Jernej Lorenci]]), ''Zvezdice'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ''Blup! <br /> Obrazi vode'' (r. [[Peter Kus]]) in ''410 kilometrov'' (r. [[Filip Mramor]]), ki se je uvrstila v tekmovalni program 53. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]].<br /> <br /> V gledališču deluje tudi kot avtor <br /> glasbe in oblikovalec zvoka. V [[SNG Drama Ljubljana]] je ustvaril glasbo za predstavo <br /> ''Žene v testu'' (r. [[Živa Bizovičar]], ki je <br /> prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo <br /> uprizoritev na 53. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] in [[Nagrada DGKTS|nagrado Društva kritikov in teatrologov <br /> Slovenije]] za najboljšo uprizoritev v letu <br /> 2022 ter [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celosten <br /> pristop k obdelavi gradiva na 58. Festivalu <br /> Borštnikovo srečanje.<br /> Glasbo je ustvarjal tudi za uprizoritve <br /> ''410 kilometrov'', ''Pesem ptic v drevesnih <br /> krošnjah'', ''Zvezdice'', ''Vse se je nadaljevalo z <br /> zmrznjenimi jastogi'' ter ''Boško in Admira'' (r. Živa <br /> Bizovičar).<br /> <br /> Kot oblikovalec zvoka je sodeloval <br /> pri predstavi ''Razmetana soba'' (r. [[Klemen <br /> Kovačič]] in [[Nik Žnidaršič]]) ter <br /> performansu ''Agmisterij'' ([[Klemen Kovačič]]).<br /> <br /> Že peto sezono dela kot eden od <br /> voditeljev ter avtor glasbe otroške oddaje <br /> ''Z kot Zofka'' na RTV Slovenija.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21283 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za igro za vlogo Mikija v produkciji ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ga%C5%A1per_Lovrec&diff=63836 2025-08-02T12:52:36Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lovrec, Gašper]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lovrec, Gašper]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Gašper Lovrec se je rodil leta 1998. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom izr. prof. [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in doc. [[Branko Jordan|Branka Jordana]] zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v ''Jagababi'' [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] (r. [[Živa Bizovičar]]). Iz dramske igre je magistriral leta 2024 pod mentorstvom prof. [[Boris Ostan|Borisa Ostana]].Za vlogo v magistrski predstavi ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah'' (r. Ivan Lobod) v koprodukciji AGRFT in <br /> Prešernovega gledališča Kranj je leta <br /> 2024 prejel nagrado [[zlatolaska]].<br /> <br /> Med študijem na akademiji je v ljubljanskem [[Mini teater|Mini teatru]] igral v predstavi ''Sin'' (r. [[Eduard Miler]]), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala [[Borštnikovo srečanje]]. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi ''Izredne razmere'' (r. [[Jan Krmelj]]) v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in v igrano-dokumentarnem filmu ''Sen'' 1991 (r. [[Matias Zemljič]]). Nastopil je tudi v predstavah ''Pohorski bataljon'' (r. [[Jernej Lorenci]]), ''Zvezdice'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ''Blup! <br /> Obrazi vode'' (r. [[Peter Kus]]) in ''410 kilometrov'' (r. [[Filip Mramor]]), ki se je uvrstila v tekmovalni program 53. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]].<br /> <br /> V gledališču deluje tudi kot avtor <br /> glasbe in oblikovalec zvoka. V [[SNG Drama <br /> Ljubljana]] je ustvaril glasbo za predstavo <br /> ''Žene v testu'' (r. [[Živa Bizovičar]], ki je <br /> prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo <br /> uprizoritev na 53. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] in [[Nagrada DGKTS|nagrado Društva kritikov in teatrologov <br /> Slovenije]] za najboljšo uprizoritev v letu <br /> 2022 ter [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celosten <br /> pristop k obdelavi gradiva na 58. Festivalu <br /> Borštnikovo srečanje.<br /> Glasbo je ustvarjal tudi za uprizoritve <br /> ''410 kilometrov'', ''Pesem ptic v drevesnih <br /> krošnjah'', ''Zvezdice'', ''Vse se je nadaljevalo z <br /> zmrznjenimi jastogi'' ter ''Boško in Admira'' (r. Živa <br /> Bizovičar).<br /> <br /> Kot oblikovalec zvoka je sodeloval <br /> pri predstavi ''Razmetana soba'' (r. [[Klemen <br /> Kovačič]] in [[Nik Žnidaršič]]) ter <br /> performansu ''Agmisterij'' ([[Klemen Kovačič]]).<br /> <br /> Že peto sezono dela kot eden od <br /> voditeljev ter avtor glasbe otroške oddaje <br /> ''Z kot Zofka'' na RTV Slovenija.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21283 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za igro za vlogo Mikija v produkciji ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ga%C5%A1per_Lovrec&diff=63835 2025-08-02T12:50:05Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lovrec, Gašper]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lovrec, Gašper]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Gašper Lovrec se je rodil leta 1998. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom izr. prof. [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in doc. [[Branko Jordan|Branka Jordana]] zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v ''Jagababi'' [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] (r. [[Živa Bizovičar]]). Iz dramske igre je magistriral leta 2024 pod mentorstvom prof. [[Boris Ostan|Borisa Ostana]].Za vlogo v magistrski predstavi ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah'' (r. Ivan Lobod) v koprodukciji AGRFT in <br /> Prešernovega gledališča Kranj je leta <br /> 2024 prejel nagrado [[zlatolaska]].<br /> <br /> Med študijem na akademiji je v ljubljanskem [[Mini teater|Mini teatru]] igral v predstavi ''Sin'' (r. [[Eduard Miler]]), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala [[Borštnikovo srečanje]]. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi ''Izredne razmere'' (r. [[Jan Krmelj]]) v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in v igrano-dokumentarnem filmu ''Sen'' 1991 (r. [[Matias Zemljič]]). Nastopil je tudi v predstavah ''Pohorski bataljon'' (r. Jerneja Lorencij), ''Zvezdice'' (r. [[Živa Bizovičar]]), ''Blup! <br /> Obrazi vode'' (r. [[Peter Kus]]) in ''410 kilometrov'' (r. [[Filip Mramor]]), ki se je uvrstila v tekmovalni program 53. [[Teden slovenske drame|Tedna slovenske drame]].<br /> <br /> V gledališču deluje tudi kot avtor <br /> glasbe in oblikovalec zvoka. V [[SNG Drama <br /> Ljubljana]] je ustvaril glasbo za predstavo <br /> ''Žene v testu'' (r. [[Živa Bizovičar]], ki je <br /> prejela [[Šeligova nagrada|Šeligovo nagrado]] za najboljšo <br /> uprizoritev na 53. [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame]] in [[Nagrada DGKTS|nagrado Društva kritikov in teatrologov <br /> Slovenije]] za najboljšo uprizoritev v letu <br /> 2022 ter [[Borštnikova nagrada|Borštnikovo nagrado]] za celosten <br /> pristop k obdelavi gradiva na 58. Festivalu <br /> Borštnikovo srečanje.<br /> Glasbo je ustvarjal tudi za uprizoritve <br /> ''410 kilometrov'', ''Pesem ptic v drevesnih <br /> krošnjah'', ''Zvezdice'', ''Vse se je nadaljevalo z <br /> zmrznjenimi jastogi'' ter ''Boško in Admira'' (r. Živa <br /> Bizovičar).<br /> <br /> Kot oblikovalec zvoka je sodeloval <br /> pri predstavi ''Razmetana soba'' (r. [[Klemen <br /> Kovačič]] in [[Nik Žnidaršič]]) ter <br /> performansu ''Agmisterij'' ([[Klemen Kovačič]]).<br /> <br /> Že peto sezono dela kot eden od <br /> voditeljev ter avtor glasbe otroške oddaje <br /> ''Z kot Zofka'' na RTV Slovenija.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21283 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za igro za vlogo Mikija v produkciji ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63834 2025-08-02T11:59:19Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira (r. Jože Horvat). Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče Williama'' (r. [[Tereza Gregorič]]) prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v (r. [[Miha Golob]]), ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v (r. Yulie Roschin)<br /> in ''Šest oseb išče avtorja ''Luigija Pirandella (r. Paolo Magellij).<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v ''Učni uri'' Eugèna Ionesca (r. [[Jure Srdinšek]]), leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] je kot gost nastopal v predstavi <br /> ''Druga preteklost'' [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] ter v koprodukciji [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[SNG Maribor]] ''In ljubezen tudi'' Draga Jančarja, obe v režiji [[Luka Marcen|Luke Marcena]]. V [[SNG Nova Gorica]] se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi ''Zvezdice'' [[Jaka Smrekolj Simoneti|Jake Smerkolja Simonetija]] (r. [[Živa Bizovičar]]) ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v [[SNG Nova Gorica]] ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63833 2025-08-02T11:50:15Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira (r. Jože Horvat). Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče Williama'' (r. [[Tereza Gregorič]]) prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v režiji [[Miha Golob|Mihe Goloba]], ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v (r. Yulie Roschin)<br /> in ''Šest oseb išče avtorja''Luigija Pirandella (r. Paolo Magellij).<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v ''Učni uri'' Eugèna Ionesca (r. [[Jure Srdinšek]]), leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] je kot gost nastopal v predstavi <br /> ''Druga preteklost'' [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] ter v koprodukciji [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[SNG Maribor]] ''In ljubezen tudi'' Draga Jančarja, obe v režiji [[Luka Marcen|Luke Marcena]]. V [[SNG Nova Gorica]] se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi ''Zvezdice'' [[Jaka Smrekolj Simoneti|Jake Smerkolja Simonetija]] (r. [[Živa Bizovičar]]) ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v [[SNG Nova Gorica]] ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ga%C5%A1per_Lovrec&diff=63832 2025-08-02T11:22:49Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Lovrec, Gašper]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Lovrec, Gašper]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Gašper Lovrec se je rodil leta 1998. Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru se je vpisal na [[AGRFT|Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani. Dramsko igro je pod mentorstvom izr. prof. [[Jernej Lorenci|Jerneja Lorencija]] in doc. [[Branko Jordan|Branka Jordana]] zaključil v šolskem letu 2020/2021. Diplomiral je z vlogo Voranca v ''Jagababi'' [[Dane Zajc|Daneta Zajca]] (r. [[Živa Bizovičar]]). Med študijem na akademiji je v ljubljanskem [[Mini teater|Mini teatru]] igral v predstavi ''Sin'' (r. [[Eduard Miler]]), ki se je l. 2020 uvrstila na tekmovalni program 55. festivala [[Borštnikovo srečanje]]. V sezoni 2021/2022 je igral v predstavi ''Izredne razmere'' (r. [[Jan Krmelj]]) v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]] in v igrano-dokumentarnem filmu ''Sen'' 1991 (r. [[Matias Zemljič]]). Že tretjo sezono dela kot eden od voditeljev otroške oddaje ''Z kot Zofka'' na RTV Slovenija ter kot avtor glasbe za omenjeno oddajo.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 21283 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za igro za vlogo Mikija v produkciji ''Pesem ptic v drevesnih krošnjah''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *LGL<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Lin_Japelj&diff=63831 2025-08-02T11:16:11Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Japelj, Lin Martin]]<br /> [[Kategorija:Scenografi|Japelj, Lin Martin]]<br /> <br /> ==Življenjepis== <br /> Lin Martin Japelj je scenograf mlajše generacije, ki <br /> deluje predvsem na področju uprizoritvenih umetnosti. <br /> Njegovo delo je bilo večkrat priznano v strokovni <br /> javnosti, tudi z nagrado na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem <br /> srečanju]]. Sodeluje z različnimi režiserji mlajše in starejše <br /> generacije, pri čemer prispeva k razvoju in raznolikosti <br /> sodobne scenografije v Sloveniji. Zanima ga raziskovanje <br /> gledališča, arhitekture in javnega prostora ter nove oblike <br /> interakcije med uprizoritvenimi umetnostmi in prostorom. <br /> <br /> ==Scenografije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 22643 | scenographies}}<br /> ==Nagrade==<br /> *2024 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] na 59. Festivalu Borštnikovo srečanje za scenografijo (''Razpoka'', [[Mestno gledališče ljubljansko]]), {{Pdf|Nagrade_59._FBS_scenografija.pdf|Utemeljitev}}<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *SLG Celje<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63830 2025-08-01T11:04:03Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira v režiji Jožeta Horvata. Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče Williama'' v režiji [[Tereza Gregorič|Tereze Gregorič]] prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v režiji [[Miha Golob|Mihe Goloba]], ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina<br /> in ''Šest oseb išče avtorja''Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija.<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v ''Učni uri'' Eugèna Ionesca v režiji [[Jure Srdinšek|Jureta Srdinška]], leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] je kot gost nastopal v predstavi <br /> ''Druga preteklost'' [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] ter v koprodukciji [[Cankarjev dom|Cankarjevega doma]] in [[SNG Maribor]] ''In ljubezen tudi'' Draga Jančarja, obe v režiji [[Luka Marcen|Luke Marcena]]. V [[SNG Nova Gorica]] se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi ''Zvezdice'' [[Jaka Smrekolj Simoneti|Jake Smerkolja Simonetija]] v režiji [[Živa Bizovičar|Žive Bizovičar]] ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v [[SNG Nova Gorica]] ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63829 2025-08-01T10:53:06Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira v režiji Jožeta Horvata. Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče Williama'' v režiji [[Tereza Gregorič|Tereze Gregorič]] prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v režiji [[Miha Golob|Mihe Goloba]], ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina<br /> in ''Šest oseb išče avtorja''Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija.<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v ''Učni uri'' Eugèna Ionesca v režiji [[Jure Srdinšek|Jureta Srdinška]], leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] je kot gost nastopal v predstavi <br /> ''Druga preteklost'' [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] ter v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Maribor ''In ljubezen tudi'' Draga Jančarja, obe v režiji Luke Marcena. V [[SNG Nova Gorica]] se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi ''Zvezdice'' [[Jaka Smrekolj Simoneti|Jake Smerkolja Simonetija]] v režiji [[Živa Bizovičar|Žive Bizovičar]] ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v [[SNG Nova Gorica]] ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63828 2025-08-01T10:52:15Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira v režiji Jožeta Horvata. Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče williama'' v režiji [[Tereza Gregorič|Tereze Gregorič]] prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v režiji [[Miha Golob|Mihe Goloba]], ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina<br /> in ''Šest oseb išče avtorja''Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija.<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v ''Učni uri'' Eugèna Ionesca v režiji [[Jure Srdinšek|Jureta Srdinška]], leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]] je kot gost nastopal v predstavi <br /> ''Druga preteklost'' [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] ter v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Maribor ''In ljubezen tudi'' Draga Jančarja, obe v režiji Luke Marcena. V [[SNG Nova Gorica]] se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi ''Zvezdice'' [[Jaka Smrekolj Simoneti|Jake Smerkolja Simonetija]] v režiji [[Živa Bizovičar|Žive Bizovičar]] ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v [[SNG Nova Gorica]] ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63827 2025-08-01T10:50:19Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira v režiji Jožeta Horvata. Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče williama'' v režiji [[Tereza Gregorič|Tereze Gregorič]] prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' [[Ivan Cankar|Ivana Cankarja]] v režiji [[Miha Golob|Mihe Goloba]], ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina<br /> in ''Šest oseb išče avtorja''Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija.<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v ''Učni uri'' Eugèna Ionesca v režiji [[Jure Srdinšek|Jureta Srdinška]], leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V SLG Celje je kot gost nastopal v predstavi <br /> ''Druga preteklost'' [[Vinko Möderndorfer|Vinka Möderndorferja]] ter v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Maribor ''In ljubezen tudi'' Draga Jančarja, obe v režiji Luke Marcena. V [[SNG Nova Gorica]] se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi ''Zvezdice'' [[Jaka Smrekolj Simoneti|Jake Smerkolja Simonetija]] v režiji [[Živa Bizovičar|Žive Bizovičar]] ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v [[SNG Nova Gorica]] ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jakob_%C5%A0filigoj&diff=63826 2025-08-01T08:36:00Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Šfiligoj, Jakob]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Šfiligoj, Jakob]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Jakob Šfiligoj je diplomiran dramski igralec. Prihaja iz Nove Gorice. Že od nekdaj je ljubitelj gledališča. Kot otrok<br /> si je želel biti igralec, z odraščanjem pa je<br /> želja rasla. Obiskoval je glasbeno<br /> šolo, se učil klavirja, kasneje tudi solo<br /> petja. <br /> <br /> Po osnovni šoli je pot nadaljeval na<br /> dramski gimnaziji v Novi Gorici in v tem času ustvarjal na šoli, v Amaterskem mladinskem odru [[SNG Nova Gorica|Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica]] in dve leti v<br /> zamejskem Prosvetnem društvu Štandrež. S slednjim se je udeležil Srečanja gledaliških skupin Severne Primorske 2017 – [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]],<br /> kjer je prejel nagrado za najboljšo<br /> moško stransko vlogo Bumfija v predstavi Dohodnina Jean-Jacquesa Bricaira v režiji Jožeta Horvata. Leta 2018 je z ekipo<br /> Amaterskega mladinskega odra za avtorski<br /> projekt ''Šest oseb išče williama'' v režiji Tereze Gregorić prejel nagrado vizionar za najboljšo predstavo v celoti. Leto kasneje sta z [[Borut Petrovič|Borutom<br /> Petrovičem]] prejela nagrado vizionar za<br /> igralski tandem v predstavi ''V našo skuto ne pojdejo''. Po srednji šoli je eno sezono delal kot šepetalec v [[SNG Nova Gorica]] in dobil tudi priložnost nastopati v projektih<br /> novogoriškega teatra, in sicer v uprizoritvah<br /> ''Za narodov blagor'' Ivana Cankarja v režiji Mihe Goloba, ''Baron Munchhausen'' Grigorija Gorina v režiji Yulie Roschina<br /> in ''Šest oseb išče avtorja''Luigija Pirandella v režiji Paola Magellija.<br /> <br /> Leta 2020 je maturiral in se prijavil na sprejemne izpite<br /> na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|AGRFT]]. V letih študija so ga kot gosta ponovno sprejeli v novogoriški ansambel v predstavi ''Mojster in Margareta'' Mihaila Bulgakova in None Ciobanu, ki je uprizoritev tudi režirala. Za vlogo<br /> Russella v produkciji ''Praznovanje'' je prejel<br /> študentsko nagrado [[zlatolaska]] za najboljšo<br /> stransko moško vlogo. Dobil je tudi prvo<br /> priložnost za nastopanje pred kamero v seriji ''Gospod profesor''.<br /> <br /> Leta 2023 je prejel Severjevo nagrado za študentsko stvaritev produkcije AGRFT za vlogo Profesorja v Učni uri Eugèna Ionesca v režiji Jureta Srdinška, leta 2024 pa še zlatolasko za glavno moško vlogo. V SLG Celje je kot gost nastopal v predstavi <br /> Druga preteklost Vinka Möderndorferja ter v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Maribor In ljubezen tudi Draga Jančarja, obe v režiji Luke Marcena. V SNG Nova Gorica se je vrnil z vlogo piflarja Mikija v uprizoritvi Zvezdice Jake Smerkolja Simonetija v režiji Žive Bizovičar ter soustvaril Koncert za rojstni <br /> dan ob 30-letnici izgradnje stavbe novogoriškega gledališča in 20-letnici statusa narodnega gledališča. V istem letu je diplomiral na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] in se novembra 2024 kot igralec zaposlil <br /> v SNG Nova Gorica ter aprila 2025 postal njegov stalni član.<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 18953 | roles}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2024 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljši moški vlogi '''Profesorja''' v uprizoritvi ''Učna ura'' in '''Jana''' v uprizoritvi ''Nesporazum''<br /> *2023 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve študentov dramske igre, {{Pdf|Jakob Šfiligoj študentska 2023.pdf|utemeljitev}}<br /> *2023 Študentska nagrada [[zlatolaska]] za najboljšo stransko moško vlogo za vlogo '''Russella''' v produkciji ''Praznovanje''<br /> *2018 Nagrada [[Vizionar]] za najboljšo predstavo ''Šest oseb išče williama'' <br /> *2017 Nagrada [[Linhartovo srečanje|Linhartovega srečanja]] za najboljšo moško stransko vlogo '''Bumfi''' v predstavi ''Dohodnina''<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *{{pdf|gledaliski-list_juris.pdf|SLG Celje}}<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63770 2025-07-09T22:16:59Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|ARGFT]]. Kasneje je postala članica [[Lutkovno gledališče FRU-FRU|lutkovnega gledališča Fru-Fru]], sodelovala pa je tudi z [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnim gledališčem Ljubljana]]. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | directings }}<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Poetikon<br /> *Beletrina<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Vinko_M%C3%B6derndorfer&diff=63769 2025-07-09T22:07:23Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Möderndorfer, Vinko]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Möderndorfer, Vinko]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Möderndorfer, Vinko]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Möderndorfer, Vinko]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Vinko Möderndorfer je rojen 22. septembra 1958 v Celju, kjer je končal srednjo šolo - Gimnazijo pedagoške smeri. Študiral je na [[AGRFT|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]], na smeri za gledališko in radijsko režijo. Študij je končal leta 1982 in 1983 diplomiral. Leta 2003 je prejel naziv docenta za gledališko režijo.<br /> <br /> Osnovna izobrazba, ki jo navajamo pa je mnogo premalo, da bi nam razkrila široki diapazon umetniškega ustvarjanja Vinka Möderndorferja, ki se je ob gledališki in radijski režiji uspešno spoprijel tudi s televizijsko in filmsko. Za nekaj svojih filmov je napisal scenarije. In spremljamo lahko nekaj gledaliških režij, ki temeljijo na njegovih lastnih tekstih. Torej se srečujemo ob gledališko filmskem ustvarjalcu tudi s pisateljem, ki se je spopadel najprej s poezijo koncem sedemdesetih let, nato pa nadaljeval na vseh področjih literarnega ustvarjanja od proze do dramatike, od radijskih iger do filmskih scenarijev, od otroške literature do esejistike.<br /> <br /> Leta 1983, ko se je začelo njegovo potovanje režiserja po slovenskih gledališčih, se je tudi pridružil Društvu slovenskih pisateljev. Danes je še član [[ZDUS|Združenja dramskih umetnikov Slovenije]] in slovenskega PEN centra. V tem začetnem obdobju je prevzel za en mandat vodenje [[Gledališče Glej|Gledališča Glej]]. <br /> <br /> S svojimi prvimi režijami, ''Rožnati trikotnik'' in ''Summertime'' v Gleju in ''Tako kot je'' v [[Drama SNG Maribor|mariborski Drami]], je nastopil pot »revolucionarnega« režiserja, saj je bil takrat edini, ki se je na slovenskih odrih spopadel s tematiko aidsa. Ob tej anglo-ameriški literaturi pa se je v veliki meri posvečal tudi klasiki in praizvedbam slovenskih tekstov. <br /> <br /> Delo je kot gledališki režiser nadaljeval v slovenskih gledališčih in opernih hišah, kjer je do danes zrežiral okoli sto predstav in prav pogosto ga srečamo v tandemu s kostumografko [[Alenka Bartl|Alenko Bartl]]. V svojem režijskem iskanju se je spoprijel z vsemi gledališkimi zvrstmi, stili in žanri. Tako kot je v svojem začetnem režiserskem obdobju, v svoji mladostniški zagnanosti, lahko izbruhal svoj gnev na netolerantno, krivično, materialno usmerjeno družbo skozi tekste mladih anglo-ameriških avtorjev, je v srednjem obdobju, z uprizoritvami klasikov ([[Ivan Cankar|Cankar]], Brecht, Molliere, Beckett) iskal nov ključ za izražanje svojega protesta do poniževanja malega človeka. V zadnjem času pa se v gledališču izraža predvsem skozi komedijski žanr, ki ga izvrstno obvlada, kot bi obupal z resno kritiko in mu ostaja samo še posmeh.<br /> <br /> Vzporedno z gledališkimi režijami dela tudi kot radijski, televizijski in filmski režiser. V televizijskem mediju režira predvsem tv igre in dokumentarne tv filme po svojih scenarijih. <br /> <br /> Leta 2003 je po svojem romanu posnel prvi celovečerni film ''Predmestje'', in zdi se, da se je kritika družbe, ostra, zajedljiva, grenko humorna, ki jo je pred tem gojil v gledališču, preselila na filmska platna. Za radio je od leta 1989 napisal preko osemdeset radijskih iger. <br /> <br /> Mnoge radijske igre so bile igrane tudi v tujini (Nemčija, Italija, Češka, Slovaška, Hrvaška), z njimi je sodeloval na vseh najpomembnejših evropskih radijskih festivalih.<br /> <br /> V času od leta 1981 do leta 2006 je v knjižni obliki objavil trideset del s področja proze, poezije, dramatike in esejistike. Za svoje delo je prejel številne nagrade.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:youtube | Y9WQclCvUnw}}<br /> Vinko Möderndorfer ''Jaz Batman'', Prešernovo gledališče Kranj, 2013<br /> <br /> == Gledališke in operne režije==<br /> ===2011-===<br /> *2014 Giuseppe Verdi ''Ples v maskah'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]<br /> *2013 [[Vinko Möderndorfer]] ''Jaz Batman'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2012 [[Tone Partljič]] ''Aldo in Micka'', [[Cafe teater]]<br /> *2012 ''Jani Golob'' ''Ljubezen Kapital'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]<br /> *2012 Tamsin Oglesby ''Stari ko zemlja, kakšnih petinštirideset'', [[SNG Nova Gorica]]<br /> *2011[[ Vinko Möderndorfer]] ''Limonada slovenica'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2011 György Spiró ''Prah'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> <br /> ===2001- 2010===<br /> *2010 Boris A. Novak Mala in velika luna, [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovo gledališče Kranj]] <br /> *2010 [[Peter Božič]] ''Šumi'', [[Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana]]<br /> *2009 Vinko Möderndorfer ''[[Lep dan za umret]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2009 Vinko Möderndorfer ''Zeleni fantek'', [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]<br /> *2008 ''Vesela vdova'', [[SNG Opera in balet Ljubljana]]<br /> *2008 ''V ozvezdju postelje'', [[Gledališče za otroke in mlade Ljubljana]]<br /> *2008 Sarah Kane ''Razdejani'', [[Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana]]<br /> *2007 Vinko Moderndorfer ''[[Miši v operni hiši]]'', GOML Ljubljana<br /> *2007 [[Tone Partljič]] ''[[Partnerski odnosi]]'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *2007 [[Žarko Petan]] ''[[Fatalna komedija]]'', SNG Drama Ljubljana<br /> *2006 [[Aleš Berger]] ''[[Zmenki]]'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *2006 Vinko Möderndorfer ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]'', [[SLG Celje]]<br /> *2006 Ray Cooney/John Champman ''Spustite me pod kovter, gospa Markham'', SLG Celje<br /> *2005 Johnnie Mortimer &amp; Brian Cooke ''Kadar mačke ni doma'', Špas teater Mengeš<br /> *2005 Bertolt Brecht/Kurt Weill ''Opera za tri groše'', Drama [[SNG Maribor]]<br /> *2004 Ray Cooney ''Funny Money!'', Špas teater Mengeš<br /> *2003 Carlo Goldoni ''Sluga dveh gospodarjev'', Drama SNG Maribor<br /> *2002 Vinko Möderndorfer ''[[Transvestitska svatba]]'', [[Cafe teater Ljubljana]]<br /> *2001 Marc Camoletti ''Stevardese pristajajo'', [[Špas teater]] Mengeš<br /> <br /> ===1991-2000===<br /> *2000 Georges Feydeau ''Gospod gre na lov'', Mestno gledališče ljubljansko<br /> *2000 [[Boris A. Novak]]'' [[V ozvezdju postelje]]'', SLG Celje<br /> *2000 [[Drago Jančar]] ''[[Zalezujoč Godota]]'', Drama SNG Maribor<br /> *1999 Vinko Möderndorfer ''Limonada Slovenica'', [[SLG Celje]] <br /> *1999 Patrick Marber ''Bližje'', SLG Celje<br /> *1998 Vinko Möderndorfer ''Vaja zbora'', SLG Celje<br /> *1997 Vinko Möderndorfer ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]'', Drama SNG Maribor<br /> *1997 [[Rudi Šeligo]] ''[[Razveza ali sveta Sarmatska kri]]'', Drama SNG Maribor<br /> *1996 Bertolt Brecht ''Galilejevo življenje'', [[MGL]]<br /> *1995 [[Gabriel Lipuš]] ''[[Pokojna gospejina mama]]'', [[Gledališče scena 11]], SPD Danica, Šentprimož, Avstrija<br /> *1995 Jean-Jacques Bricaire ''Dohodnina'', MGL<br /> *1994 Vinko Möderndorfer ''[[Transvestitska svatba]]'', SSG Trst<br /> *1994 Vinko Möderndorfer ''[[Hamlet in Ofelija]]'', SNG Drama Ljubljana<br /> *1994 Alan Bennett ''Blaznost Jurija III.'', [[Mestno gledališče ljubljansko]]<br /> *1993 Ronald Harwood ''Garderober'', SSG Trst<br /> *1992 Jean-Baptiste Poquelin Moliere ''Svatba po sili'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *1992 [[Ivan Cankar]] ''[[Romantične duše]]'', [[SSG Trst]]<br /> *1991 Georges Feydeau ''Do-re-mi-Feydeau (Najin bodoči ženin, Zaspite, če vam rečem, Ne sprehajaj se no, čisto naga)'', [[Prešernovo gledališče Kranj]]<br /> *1991 Peter Shaffer [[Črna komedija]], [[SLG Celje]]<br /> <br /> ===1981-1990===<br /> *1990 [[Svetlana Makarovič]] ''[[Kabaret]]'', SLG Celje<br /> *1990 Vinko Möderndorfer ''[[Camera obscura]]'', SLG Celje<br /> *1990 Vaclav Havel ''Skušnjava'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> *1989 [[Andrej Hieng]] ''[[Osvajalec]]'', SLG Celje<br /> *1989 George Feydeau ''Dama iz Maxima'', SNG Drama LJubljana<br /> *1989 Vinko Möderndorfer ''[[Help]]'', Drama SNG Maribor<br /> *1989 Dragoslav Mihailović ''Ko so cvetele buče'', [[SNG Drama Ljubljana]]<br /> *1988 Bertolt Brecht ''Opera za tri groše'', SLG Celje<br /> *1988 [[Oton Župančič]] ''[[Veronika Deseniška]]'', [[MGL]]<br /> *1988 [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', Drama [[SNG Maribor]]<br /> *1987 Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Zgrabite Sganarela. Zdravnik po sili &amp; Sganarel ali namišljeni rogonosec&amp; Gospod plemeniti Prasetnik'', [[SLG Celje]]<br /> *1987 Anton Pavlovič Čehov ''Tri sestre'', MGL<br /> *1987 Samuel Beckett ''Komedija/Ne jaz/Katastrofa'', Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana<br /> *1986 Ljubomir Simović ''Potujoče gledališče Šopalović'', PDG Nova Gorica<br /> *1986 William M. Hoffman ''Tako kot je'', Drama [[SNG Maribor]]<br /> *1985 Georges Feydeau ''Bolha v ušesu'', SLG Celje<br /> *1985 Sam Shepard/Vinko Möderndorfer ''Summertime'', Eksperimentalno gledališče Glej, Ljubljana<br /> *1985 [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', [[SLG Celje]]<br /> *1985 [[Jože Javoršek]] ''[[Dežela gasilcev]]'', [[MGL]]<br /> *1983 Milan Kundera ''Burka'', PDG Nova Gorica<br /> *1983 Martin Sherman ''Rožnati trikotnik'', ''Eksperimentalno gledališče Glej'', Ljubljana<br /> *1982 [[Dušan Jovanović]] ''[[Hladna vojna babice Mraz]]'', [[Slovensko mladinsko gledališče]], Ljubljana<br /> *1982 Stefan Reisner ''Saj si vendar punca'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> *2020 ''Roza Luksemburg stanuje v sosednji ulici''<br /> *2017 ''Romeo in Julija sta bila begunca''<br /> *2017 ''Sestre''<br /> *2009 ''[[Lep dan za umret]]''<br /> *2008 ''Nostalgična komedija''<br /> * 2007 ''[[Miši v operni hiši]]''<br /> * 2006 ''[[Na dnu]]''<br /> *2006 ''Obiski''<br /> * 2006 ''[[Šah mat ali Šola moralne prenove za može in žene]]''<br /> * 2004 ''[[Mrtve duše]]''<br /> * 2003 ''[[Na kmetih]]''<br /> * 2002 ''[[Tri sestre]]''<br /> * 2002 ''[[Mefistovo poročilo]]''<br /> * 2001 ''[[Klub Fahrenheit]]''<br /> * 2001 ''[[Podnajemnik]]''<br /> * 2000 ''[[Podnajemnik]]''<br /> * 1999 ''[[Limonada Slovenica]]''<br /> * 1999 ''[[Mama je umrla dvakrat]]''<br /> * 1998 ''[[Vaja zbora]]''<br /> * 1997 ''[[Pozor! Hudobe na delu!]]''<br /> * 1997 ''[[Jožef in Marija]]''<br /> * 1996 ''[[Štirje letni časi]]''<br /> * 1995 ''[[Sredi vrtov]]''<br /> * 1994 ''[[Hamlet in Ofelija]]''<br /> * 1994 ''[[Transvestitska svatba]]''<br /> * 1990 ''[[Camera obscura]]''<br /> * 1989 ''[[Help]]''<br /> * 1982 ''[[Kruti dnevi]]''<br /> * 1986 ''[[Prilika o doktorju Josefu Mengeleju]]''<br /> * ''[[Človek na dolge proge]]''<br /> * ''[[Solze in kri]]''<br /> * ''[[Bruselj hotel]]''<br /> * ''[[Truth story]]''<br /> * ''[[Oblast]]''<br /> ===Dramska besedila v tujih jezikih===<br /> * ''[[Vaja zbora]]'' (slovaščina)<br /> * ''[[Mama je umrla dvakrat]]'' (slovaščina, beneškoslovensko narečje)<br /> * ''[[Tri sestre]]'' (slovaščina)<br /> <br /> ===Celotna besedila===<br /> *{{Pdf|Solze_in_kri.pdf|''Solze in kri''}}<br /> *{{Pdf|Vinko Moderndorfer OBISKI.pdf|''Obiski''}}<br /> *{{Pdf|Nostalgična komedija .pdf|''Nostalgična komedija''}}<br /> *{{Pdf|An_ban_pet_podgan.pdf|''An ban pet podgan''}}<br /> *{{Pdf|Deset.pdf|''Deset''}}<br /> *{{Pdf|Grenlandija.pdf|''Grenlandija''}}<br /> *{{Pdf|Nežka_se_moži.pdf|''Nežka se moži''}}<br /> *{{Pdf|Psi_lajajo.pdf|''Psi lajajo''}}<br /> *{{Pdf|Romeo_in_Julija_sta_bila_begunca.pdf|''Romeo in Julija sta bila begunca''}}<br /> *{{Pdf|Sestre.pdf|''Sestre''}}<br /> *{{Pdf|Mefistovo_poročilo.pdf|''Mefistovo poročilo''}}<br /> *{{Pdf|Mali_nočni_kvartet.pdf|''Mali nočni kvartet''}}<br /> *{{Pdf|Na_kmetih.pdf|''Na kmetih''}}<br /> *{{Pdf|Vaja_zbora.pdf|''Vaja zbora''}}<br /> *{{Pdf|Šah_mat.pdf|''Šah mat''}}<br /> *{{Pdf|Camera_obscura.pdf|''Camera obscura''}}<br /> *{{Pdf|Tunel.pdf|''Tunel''}}<br /> *{{Pdf|Jaz_batman.pdf|''Jaz, Batman''}}<br /> *{{Pdf|Evropa.pdf|''Evropa''}}<br /> *{{Pdf|Lep_dan_za_umret.pdf|''Lep dan za umret''}}<br /> *{{Pdf|Na_dnu.pdf|''Na dnu''}}<br /> *{{Pdf|Mrtve_duše.pdf|''Mrtve duše''}}<br /> *{{Pdf|Bruselj_hotel.pdf|''Bruselj hotel''}}<br /> *{{Pdf|Transvestitska_svatba.pdf|''Transvestitska svatba''}}*<br /> *{{Pdf|ROZA_LUKSEMBURG_STANUJE_V_SOSEDNJI_ULICI_moderndorfer_2018.pdf|''Roza Luksemburg stanuje v sosednji ulici''}}<br /> *{{Pdf|Möderndorfer_Božična_zgodba.pdf|''Božična zgodba''}}<br /> <br /> ==Dramatizacije==<br /> * ''[[Svatba po sili]]''<br /> * ''[[Summertime]]''<br /> ==Lutkovne igre==<br /> * ''[[Zeleni fantek]]''<br /> * ''[[O tem, kako je smetnjak postal oblak]]''<br /> ==Poezija in proza==<br /> ===Poezija za otroke===<br /> *2009 ''Luža, čevelj, smrkelj in rokav'' <br /> *2003 ''Zakaj so sloni rahlospeči'', Mladika <br /> *1995 ''Madonca fleten svet'', Mladinka knjiga <br /> *1993 ''Kako se dan lepo začne'', Državna založba<br /> <br /> ===Proza za otroke in mladino===<br /> *2013 ''Kot v filmu'' <br /> *2011 ''Velika žehta'' <br /> *2010 ''Rdečehlačka : vesele zgodbe zelo male deklice''<br /> *2009 ''Potovanje muca Langusa &amp; čarovničke Gajke''<br /> *2006 ''Vrnitev muca Langusa in Čarovničke Gajke'' <br /> *2002 ''Muc Langus in Čarovnička Gajka'' <br /> *1999 ''Sin Srakolin''<br /> <br /> ===Poezija===<br /> *2011 ''Prostost sveta'' <br /> *2011 ''Nimam več sadja zate'' <br /> *2010 ''Tavanja'' <br /> *2008 ''Dotikanja''<br /> *2007 ''Razhajanja''<br /> *2005 ''Skala in srce, Aleph'' <br /> *1999 ''Temno modro kot september'', Založba Goga <br /> *1999 ''Zlodejeve žalostinke'', Založba obzorja <br /> *1999 ''Pesmi iz nočne kronike'', ZSSS <br /> *1993 ''Male nočne ljubávne pesmi'', Založba Mihelač<br /> *1989 ''Telo''<br /> *1981 ''Mah'', Cankarjeva založba<br /> *1977 ''Pesmičice'' <br /> *1975 ''Rdeči ritual''<br /> <br /> ===Proza===<br /> *2012 ''Vaje iz tesnobe'' <br /> *2011 ''Nihče več ne piše pisem'' <br /> *2010 ''Plava ladja'' <br /> *2008 ''Vsakdanja spominjanja : zgodbe 1993-2007''<br /> *2008 ''Kino dom : zgodbe nekega kina'' <br /> *2008 ''Opoldne nekega dne'' <br /> *2007 ''Odprla sem oči in šla k oknu'' <br /> *2006 ''Nespečnost'' <br /> *2005 ''Ljubezni Sinjebradca'' <br /> *2004 ''Druga soba: novelete'' <br /> *2003 ''Omejen rok trajanja'', Cankarjeva založba<br /> *2003 ''Limonada slovenica'', Književna zadruga <br /> *2002 ''Predmestje'', Cankarjeva založba<br /> *2001 ''Gledališče v ogledalu'', Založba obzorja <br /> *1999 ''Vaja zbora - tri komedije'', TESPIS <br /> *1998 ''Pokrajina št. 2,'' Založba obzorja <br /> *1997 ''Nekatere ljubezni'', Cankarjeva založba <br /> *1996 ''Štirje letni časi'', Mihelač <br /> *1996 ''Tek za rdečo hudičevko'', Založba obzorja <br /> *1996 ''Ležala sva tam in se slinila ko hudič'', DZS <br /> *1995 ''Čas brez angelov'', DZS <br /> *1994 ''Tarok pri Mariji'', Prešernova družba <br /> *1993 ''Krog male smrti'', Cankarjeva založba<br /> <br /> ==Radijske igre==<br /> ===Radijske igre za otroke===<br /> *2008 ''Zadnja Stradivarijeva hči'' <br /> *1994 ''Dve hudobi''<br /> *1994 ''Popki''<br /> *1993 ''Čudesa iz čistega ničesa'' <br /> *1993 ''Kristalni cvet'' <br /> *1993 ''Strašni razred 4. a'' <br /> *1992 ''Čarovnička Gajka'' <br /> *1992 ''Vrnitev čarovničke Gajke'' <br /> *1992 ''Muc Langus in čarovnička Gajka'' <br /> *1991 ''Miši v operni hiši'' <br /> *1989 ''Kako začarati zajca'' <br /> *1988 ''Pojoči prstki'' <br /> ===Radijske igre za odrasle===<br /> *1994 ''Sredi vrtov''<br /> *1994 ''Pokrajina''<br /> *1994 ''Blumen aus Krain ali Uršula in povodni mož''<br /> *1993 ''Lov za nočnim gledalcem'' <br /> *1993 ''Skrivnostni umor v parku''<br /> *1993 ''Nepokopani mrtvec'' <br /> *1993 ''Mrtvi tujec''<br /> *1993 ''Silvesterska noč''<br /> *1993 ''Popolnoma resnične kriminalistične štorije'' <br /> *1991 ''Snubitev anno 90''<br /> <br /> <br /> ==Delo na filmu in televiziji==<br /> ===Režije===<br /> *2014 ''Inferno'', Forum Ljubljana<br /> *2010 ''Kandidatka in šofer'', <br /> *2008 ''Vaja zbora'', TV Slovenija<br /> *2008 ''Pokrajina št.2'', Forum Ljubljana<br /> *2006 ''En dan resnice'', TV Slovenija<br /> *2004 ''Predmestje'', Forum Ljubljana<br /> *1999 ''Človek v šipi'' - portret Petra Božiča, TV Slovenija<br /> ===Scenariji===<br /> *2014 ''Inferno'', Forum Ljubljana<br /> *2008 ''Vaja zbora'', TV Slovenija<br /> *2008 ''Pokrajina št.2'', Forum Ljubljana<br /> *2004 ''Predmestje'', Forum Ljubljana<br /> *1999 ''Človek v šipi'' - portret Petra Božiča, TV Slovenija<br /> ===Literarne predloge===<br /> *2008 ''Pokrajina št.2'', Forum Ljubljana<br /> *2004 ''Predmestje'', Forum Ljubljana<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2022 Prva nagrada natečaja Radijskega odra za izvirno radijsko komedijo za besedilo ''Gremo na Aljasko''<br /> *2018 [[Nagrada Slavka Gruma]] na 48. Tednu slovenske drame za besedilo ''Romeo in Julija sta bila begunca'', {{Pdf|Nagrada_Slavka_Gruma_2018_romeo_in_julija.pdf|obrazložitev}}<br /> *2018 Nominacija za [[Nagrada Slavka Gruma|nagrado Slavka Gruma]] na 48. Tednu slovenske drame za besedilo ''Sestre'', {{Pdf|Nominacija_za_nagrado_Slavka_Gruma_2018_sestre.pdf|obrazložitev}}<br /> *2017 Nagrada Desetnica za najboljše otroško ali mladinsko delo (''Kit na plaži'')<br /> *2016 Žlahtno komedijsko pero na festivalu [[Dnevi komedije]] za komedijo ''Grenlandija'', {{Pdf|Žlahtno_komedijsko_pero_2016.pdf|Obrazložitev}}<br /> *2015 nagrada na filmskem festivalu v ZDA za režijo filma ''Inferno''<br /> *2014 nagrada Modra ptica za mladinski roman ''Kot v filmu'' <br /> *2014 nagrada Desetnica za mladinski roman ''Kot v filmu'' <br /> *2014 nagrada Večernica za mladinski roman ''Kot v filmu'' <br /> *2014 [[Nagrada Slavka Gruma]] 2014 za najboljše novo izvirno dramsko besedilo ''Evropa''<br /> *2012 [[Nagrada Slavka Gruma]] 2012 za najboljše novo izvirno dramsko besedilo ''Vaje za tesnobo''<br /> *2010 Žlahtno komedijsko pero na festivalu [[Dnevi komedije]] v Celju za komedijo ''Nežka se moži''<br /> *2006 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo ''Šah mat''<br /> *2003 Nagrada Televizije Slovenija za scenarij ''Obisk''<br /> *2004 Nagrada Fipresci za najboljši film na 7. festivalu slovenskega filma (''Predmestje'')<br /> *2003 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo ''Na kmetih''<br /> *2002 Nagrada Marjana Rožanca za knjigo esejev ''Gledališče v ogledalu''<br /> *2001 Nagrada Mohorjeve družbe za dramski tekst ''Praznina''<br /> *2001 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo ''Podnajemnik''<br /> *2000 [[Nagrada Prešernovega sklada]] za knjigo novel ''Nekatere ljubezni'' <br /> *2000 Prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro ''Zlati klub'' <br /> *1999 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo ''Limonada Slovenica''<br /> *1998 Žlahtno komedijsko pero na festivalu Dnevi komedije v Celju za komedijo ''Vaja zbora''<br /> *1996 prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenija za radijsko igro za odrasle ''Na sončni stran''<br /> *1995 Borštnikova nagrada ob 200 letnici smrti A. T. Linharta za komedijo ''Štirje letni časi''<br /> *1994 Župančičeva nagrada mesta Ljubljane za zbirko novel ''Krog male smrti'' <br /> *1994 Prva nagrada na anonimnem natečaju Radia Slovenije in WDR za radijsko igro za odrasle ''Pokrajina'' <br /> *1993 Prva nagrada na anonimnem tečaju Radia Slovenija za otroško radijsko igro ''Kristalni cvet''<br /> *1986 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (S. Shepard ''Summertime'', EG Glej Ljubljana) in (Simović ''Potujoče gledališče Šopalović'', PDG Nova Gorica)<br /> *1983 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (M. Sherman ''Rožnati trikotnik'', [[EG Glej]] Ljubljana)<br /> <br /> ==Posebni članki==<br /> *[[Vinko Möderndorfer/Špela Jermol: Sarah Kane: Razdejani. Analiza učinkov uprizoritve v režiji Vinka Möderndorferja, Slovensko mladinsko gledališče, julij 2008|Špela Jermol:Analiza učinkov uprizoritve v režiji <br /> Vinka Möderndorferja, Slovensko mladinsko gledališče, julij 2008]], Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo, Seminarska naloga (2008/09), Mentor: as. dr. [[Gašper Troha]], Ljubljana, 2009.<br /> <br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.bukla.si/?action=clanki&amp;article_id=81 Intervju z enim najbolj plodovitih slovenskih pisateljev Vinkom Möderndorferjem - www.bukla.si, 9.6.2006]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C5%BElahtno-komedijsko-pero-vinku-m%C3%B6derndorferju Žlahtno komedijsko pero Vinku Möderndorferju - www.sigledal.org, 19.2.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/intervju-z-vinkom-m%C3%B6derndorferjem Intervju z Vinkom Möderndorferjem - www.sigledal.org, 25.7.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ko-se-ne%C5%BEka-mo%C5%BEi-eden-ni-dovolj Ko se Nežka moži, eden ni dovolj - www.sigledal.org, 15.11.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/je%C5%BEkova-nagrada-za-vinka-m%C3%B6derndorferja Ježkova nagrada za Vinka Möderndorferja - www.sigledal.org, 20.11.2010]<br /> * [http://tvslo.si/predvajaj/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/ava2.84332158/#ava2.88322978;; Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 20.11.2010]<br /> *[http://bukla.si/?action=clanki&amp;article_id=1523 Vinko Möderndorfer: »Včasih pomislim, da je moja potreba po pripovedovanju samo želja po življenju!« - www.bukla.si, 10.10.2011]<br /> *[http://www.mladina.si/108492/vinko-m-derndorfer-v-politiki-je-naivnost-enaka-nesposobnosti-v-zivljenju-pa-je-naivnost-v-r/ Vinko Möderndorfer: &quot;V politiki je naivnost enaka nesposobnosti, v življenju pa je naivnost v resnici poštenost.&quot; - www.mladina.si, 30.1.2012]<br /> *[http://www.delo.si/zgodbe/nedeljskobranje/vinko-moderndorfer-pocitnice-se-mi-zdijo-zguba-casa.html Vinko Möderndorfer: Počitnice se mi zdijo zguba časa - www.delo.si, 22.4.2012]<br /> *[http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/skozi-pesnika-se-svet-pretaka-na-drugacen-nacin-kot-skozi-ostale-ljudi/300959 &quot;Skozi pesnika se svet pretaka na drugačen način kot skozi ostale ljudi&quot; - www.rtvslo.si, 25.1.2013]<br /> *[http://www.siol.net/kultura/umetnost_in_oblikovanje/2013/01/vinko_moderndorfer_nimam_ambicij_biti_politicno_provokativen.aspx Vinko Möderndorfer: &quot;Boj bo hud in oblastniki se ne bodo dali zlahka&quot; - www.siol.net, 16.1.2013]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vinko-moderndorfer-grumov-nagrajenec-2014 Vinko Möderndorfer: Grumov nagrajenec 2014 - www.sigledal.org, 7.4.2014]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/moderndorfer-najvecja-nevarnost-za-slovence-so-kar-slovenci-sami.html Möderndorfer: Največja nevarnost za Slovence so kar Slovenci sami - www.delo.si, 6.4.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/osmi-dan-prispevki/174270474 Grumova nagrada in kilava eksistenca mlajše generacije - www.rtvslo.si, 10.4.2014]<br /> *[http://www.pogledi.si/ljudje/velika-umetnost-ljubi Vélika umetnost ljubi, www.pogledi.si, 23.05.2014]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/vinko-moderndorfer-nerodno-mi-je-zase-reci-da-sem-umetnik-intervju Vinko Möderndorfer: Nerodno mi je zase reči, da sem umetnik (intervju) - www.sigledal.org, 28.05.2014]<br /> *[http://www.google.si/url?sa=t&amp;rct=j&amp;q=&amp;esrc=s&amp;source=web&amp;cd=1&amp;ved=0CCMQFjAA&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-4WP5FUC8%2F04d2a209-a095-41d3-9b79-65ec3919158f%2FPDF&amp;ei=2Z8JVO_dKYTYOqOpgYgL&amp;usg=AFQjCNENga7aizm4emhXI4n-8Fl3blayEQ&amp;bvm=bv.74649129,d.ZWU Intervju: Vinko Möderndorfer - www.dlib.si]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/oder/moderndorfer-najvecja-nevarnost-za-slovence-so-kar-slovenci-sami.html Möderndorfer: &quot;Največja nevarnost za Slovence so kar Slovenci sami&quot; - www.delo.si, 6.4.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/sopotnik/174307285 Vinko Möderndorfer, oddaja Sopotnik - www.rtvslo.si, 1.12.2014]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/neobvezno-v-nedeljo/174348217 Ivana Djilas, Vinko Möderndorfer, Neda Bric in Branko Petovar, oddaja Neobvezno v nedeljo - www.rtvslo.si, 26.07.2015]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/profil/174453366 Vinko Möderndorfer, oddaja Profil - www.rtvslo.si, 06.02.2017]<br /> *[http://www.mladina.si/178740/vinko-m-derndorfer-pisatelj-pesnik-reziser/ Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, režiser - www.mladina.si, 17.02.2017]<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/slovenska-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-gledalisca-2017 Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča 2017 - www.sigledal.org, 27.03.2017]<br /> *[http://www.spehnakruhu.com/art/vinko-moderndorfer-za-mlade-umetnike-danes-prakticno-ni-vec-moznosti-redne-zaposlitve Vinko Möderndorfer: Za mlade umetnike danes praktično ni več možnosti redne zaposlitve - www.spehnakruhu.com, 21.11.2017]<br /> *[http://veza.sigledal.org/prispevki/vinko-moderndorfer-pisanje-iger-je-pesnjenje-je-kemija-intervju Vinko Möderndorfer: Pisanje iger je pesnjenje. Je kemija. (intervju) - www.sigledal.org, 04.04.2018]<br /> *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174541155 Grumov nagrajenec Vinko Möderndorfer o sebi in svojem ustvarjanju, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 24.05.2018]<br /> *[https://www.primorske.si/kultura/vilenica/pisatelj-je-kljub-vsemu-svoboden Vinko Möderndorfer: “Pisatelj je kljub vsemu svoboden” - www.primorske.si, 08.09.2020]<br /> *[http://koridor-ku.si/literatura/vinko-moderndorfer-ce-hoces-biti-vsecen-bralcem-ne-mores-biti-iskren-v-svojem-pisanju/ Vinko Möderndorfer: »Če hočeš biti všečen bralcem, ne moreš biti iskren v svojem pisanju.« - www.koridor-ku.si, 12.09.2020]<br /> *[https://www.vecer.com/kultura/intervju-vinko-moederndorfer-prijatelji-odhajajo-vendar-ostajajo-v-filmih-10267169 Vinko Möderndorfer: Prijatelji odhajajo, vendar ostajajo v filmih - www.vecer.com, 20.01.2022]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Jo%C5%BEe_Javor%C5%A1ek&diff=63768 2025-07-09T22:04:37Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Javoršek, Jože]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Javoršek, Jože]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Jože Javoršek, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil v Velikih Laščah, 20. oktobra 1920. Po II. svetovni vojni je študiral v Parizu, v Ljubljani na Filozofski fakulteti primerjalno književnost, leta 1956 pa je diplomiral iz dramaturgije na [[AGRFT|igralski akademiji]]. Pisal je pesmi, z dramskimi besedili se je z razkrajanjem dogmatizma, raziskovanjem drže posameznika (izobraženev, umetnik) in dramaturškimi prvinami uvrstil med začetnike modernistične dramatike. Sodeloval je pri [[Oder 57|Odru 57]], v esejih razmišljal o sodobnem gledališču ter prevedel sodobna gledališka dela. Umrl je 2. septembra 1990 v Ljubljani.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> * 1955 ''[[Kriminalna zgodba]]''<br /> * 1956 ''[[Povečevalno steklo]]''<br /> * 1958 ''[[Veselje do življenja]]''<br /> * 1960 ''[[Manevri]]''<br /> * ''[[Odločitev]]''<br /> * ''[[Konec hrepenenja]]''<br /> * ''[[Improvizacija v Ljubljani]]''<br /> * ''[[Življenje in smrt Primoža Trubarja]]''<br /> * ''[[Dežela gasilcev]]''<br /> <br /> ==Dramatizacije==<br /> * ''[[Jezusovi apostoli]]''<br /> <br /> ==Dramska besedila v tujih jezikih==<br /> * ''[[Veselje do življenja]]'' (francoščina)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Miran_Jarc&diff=63767 2025-07-09T22:03:53Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Jarc, Miran]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Jarc, Miran]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Miran_Jarc_.jpg|230px|Foto: Wikipedija]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Miran Jarc se je rodil v Črnomlju, 5. julija 1900. V Zagrebu in Ljubljani je študiral slavistiko in romanistiko, potem je delal kot bančni uradnik v Ljubljani in se leta 1942 pridružil partizanom. Upesnjeval je izgubljenost človeka med zemljo in nebom, nemočno občutenje navzočnosti smrti, tesnobo ob skrivnostih sovražnega kozmosa in ob moreči vklenjenosti v svet, pa tudi slutnjo katastrofe človeštva, stisko v krizni družbi in hrepenenje po rešilnih dejanjih. Njegova prva zbirka ''Človek in moč'' iz leta 1927 velja za eno glavnih del slovenskega ekspresionizma. Napisal je tudi več lutkovnih iger in sodeloval v Slovenskem marionetnem gledališču [[Milan Klemenčič|Milana Klemenčiča]]. Umrl je 24. avgusta 1942 na Pugledu pri Starem Logu.<br /> <br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:vimeo| 79930944}}<br /> Ni obale ni, po delih Mirana Jarca, r. Jaša Koceli, Gledališče Glej<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> * ''[[Ognjeni zmaj]]''<br /> * ''[[Vergerij]]''<br /> * ''[[Gabrenje]]''<br /> * ''[[Obzornik]]''<br /> * ''[[Klic iz grobnice]]''<br /> * ''[[Izgon iz raja]]''<br /> <br /> ==Lutkovne igre==<br /> * ''[[Kraljevič Tugomil]]''<br /> <br /> ==Dramatizacije==<br /> * ''[[Razbojnik Moroz]]''<br /> <br /> ==Dramska besedila v tujih jezikih==<br /> * ''[[Razbojnik Moroz]]'' (češčina)<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [http://www.veza.sigledal.org/uprizoritev/ni-obale-ni Ni obale ni]<br /> *[http://www.google.si/url?sa=t&amp;rct=j&amp;q=&amp;esrc=s&amp;source=web&amp;cd=3&amp;ved=0CD8QFjAC&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.dlib.si%2Fstream%2FURN%3ANBN%3ASI%3Adoc-7GR0ADZB%2Fa1b24d27-0f8c-4ecc-9b6c-dc6e95340d4d%2FPDF&amp;ei=MU-MU6SEF4nXPaG9gcgE&amp;usg=AFQjCNHaJdki8xj6FiZjdxnWj7NI5rutVA&amp;bvm=bv.67720277,d.ZWU Franc Zadravec: Dramatika Mirana Jarca - www.dlib.si]<br /> *[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXLPFF6P/?query=%27keywords%3DSlovenija%27&amp;pageSize=25&amp;fyear=1963&amp;flocation=Slavisti%C4%8Dno+dru%C5%A1tvo+Slovenije Tone Potokar: Dvoje pisem Mirana Jarca Ivanu Goranu Kovačiću - www.dlib.si]<br /> *[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SK0CLWCU/?fUDC=Knji%C5%BEevnost&amp;sortDir=DESC&amp;sort=title&amp;query=%27rele%253dJezik%2Bin%2Bslovstvo%40AND%40year%3D1964%40AND%40issue%3D6%27&amp;flanguage=slv&amp;pageSize=5 Igor Gedrih: Ob Jarčevem pesniškem prvencu - www.dlib.si]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Drago_Jan%C4%8Dar&diff=63766 2025-07-09T22:03:01Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Jančar, Drago]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Jančar, Drago]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (*13. 4. 1948, Maribor) Je otrok mariborskega delavskega predmestja, Studencev. Svet literature je odkril že kot deček, bral je Karla Maya, Stevensona, Sienkiewicza, Jurčiča, Scotta. Pisati je začel pri osemnajstih, svojo prvo novelo je objavil v ''Mladini''. <br /> <br /> <br /> Po končani višji pravni šoli v Mariboru je bil urednik pri študentskem časopisu ''Katedra''. Leta 1969 so ga odstavili z mesta urednika, zaposlil se je kot novinar pri ''Večeru''. Zaradi »razširjanja sovražne propagande« so ga leta 1974 zaprli. Neposredni povod za obtožnico je bila knjiga o pokolu slovenskih domobrancev v Kočevskem rogu ''V rogu ležimo pobiti'', ki jo je Jančar prinesel iz Avstrije in jo nekaj kolegom posodil v branje. Izgubil je službo pri časniku ''Večer'' in bil obsojen na zaporno kazen enega leta. Društvo slovenskih pisateljev je organiziralo podpisovanje peticije za Jančarjevo izpustitev iz zapora, sam pa je napisal prošnjo za pomilostitev in po treh mesecih so ga izpustili. <br /> »V istem zaporu je bil, da je bila ironija še večja, zaprt tudi moj oče. Zaprl ga je Gestapo.« <br /> V zaporu je začel pisati roman ''Galjot''. Istega leta so ga poslali na služenje vojaškega roka v Srbijo. To je bila še ena grenka izkušnja, ki je pripomogla k odločitvi, da se bo ukvarjal samo še s pisateljevanjem. Tri leta je bil svobodni umetnik, nato pa se je ponovno zaposlil pri časniku ''Večer'', kjer je lahko samo še lektoriral, prevajal in korigiral. <br /> »To, da sem šel znova v službo v tisto hišo, je bila ena najhujših napak v mojem življenju. Delal sem v fotoarhivu, kjer sem izrezoval sličice … Potem sem nekaj časa delal v knjižnici, dokler nisem napredoval v prevajalca Tanjugovih vesti, in to štiri ure dopoldne in štiri popoldne. Kupe in kupe. Takrat se mi je res zdelo, da me bo infarkt.« <br /> <br /> <br /> Zamisel za roman ''Severni sij'' pa je Drago Jančar dobil prav v času, ko je delal v arhivih, kjer je naletel na članek o krutem, a nemotiviranem umoru v Mariboru. Pri ''Večeru'' je dal odpoved in se preselil v Ljubljano. V letih 1978–1980 je bil dramaturg pri Viba filmu. Zaradi težav pri filmu ''Nasvidenje v naslednji vojni'' in zaradi filma ''Dražgoška bitka'', ki ga v dramaturškem oddelku niso hoteli delati, je zapustil Viba film. Leta 1981 je sprejel službo tajnika in urednika pri Založbi Slovenske matice. Leta 1982 je bila ustanovljena ''Nova revija'', pri rojstvu katere je Jančar aktivno sodeloval in bil tudi njen urednik. Leta 1985 je bil v ZDA s Fulbrightovo štipendijo za umetnike, v naslednjih letih pa v Nemčiji in Avstriji s štipendijami bavarske deželne vlade in Avstrijske literarne družbe. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN. Leta 1995 je postal član SAZU.<br /> <br /> <br /> Drago Jančar je v svojem širokem pisateljskem opusu, ki zajema prozo in dramatiko, eseje, filmske scenarije, radijske igre, scenarij za televizijsko nadaljevanko in številne članke, že dobrih trideset let eden najbolj prepoznavnih in plodovitih sodobnih slovenskih pisateljev. Veliko njegovih proznih del je bilo prevedenih v tuje jezike, dramski teksti pa so bili uprizorjeni na številnih odrih doma in po svetu.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> * 1980 ''[[Nenavadni dogodki v Kotu ali Morebitna vrnitev in ponovno izginotje Jožefa Dremla]]''<br /> * 1982 ''[[Razseljena oseba]]''<br /> * 1982 ''[[Disident Arnož in njegovi]]''<br /> * 1985 ''[[Veliki briljantni valček]]''<br /> * 1986 ''[[Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ali Lex moralis Primoža Trubarja]]''<br /> * 1988 ''[[Dedalus]]''<br /> * 1988 ''[[Klementov padec]]''<br /> * 1988 ''[[Zalezujoč Godota]]''<br /> * 1995 ''[[Halštat]]''<br /> * 2005 ''[[Severni sij]]''<br /> * 2007 ''[[Lahka konjenica]]''<br /> * 2008 ''[[Niha ura tiha]]''<br /> <br /> ==Dramatizacije==<br /> * ''[[Dvoboj]]''<br /> * ''[[Katarina, pav in jezuit]]''<br /> * ''[[To noč sem jo videl]]''<br /> <br /> ==Dramska besedila v tujih jezikih==<br /> * ''[[Halštat]]'' (angleščina, nemščina, madžarščina, češčina)<br /> * ''[[Zalezujoč Godota]]'' (angleščina)<br /> * ''[[Veliki briljantni valček]]'' (angleščina, madžarščina, francoščina)<br /> * ''[[Disident Arnož in njegovi]]'' (srbščina, češčina)<br /> <br /> ==Scenariji==<br /> <br /> ==Celotna besedila==<br /> *{{Pdf|Halštat.pdf|''Halštat''}}<br /> <br /> ==Video==<br /> * SNG Drama Ljubljana, Drago Jančar ''Niha ura tiha'', režiser Eduard Miler, premiera 13. december 2008<br /> {{ #embed:youtube| 2H4LGhFham4 }}<br /> <br /> == Nagrade ==<br /> *2020 Avstrijska državna nagrada za evropsko književnost<br /> *2018 Kresnik za najboljši slovenski roman ''In ljubezen tudi''<br /> *2011 Prix Européen de Littérature, Strasbourg<br /> *2011 Kresnik za najboljši slovenski roman ''To noč sem jo videl''<br /> *2009 Mediteranska nagrada v Cosenzi za italijanski prevod romana ''Severni sij''<br /> *2009 Nagrada Hemingway v Lignanu<br /> *2007 Nagrada Jean Améry za evropsko esejistiko, Frankfurt<br /> * 2005 Nagrada glavnega mesta Ljubljana<br /> * 2003 Herderjeva nagrada za književnost<br /> * 2002 [[Glazerjeva nagrada]] za življenjsko delo<br /> * 2001 Kresnik za najboljši slovenski roman ''Katarina, pav in jezuit''<br /> * 1999 Kresnik za najboljši slovenski roman ''Zvenenje v glavi''<br /> * 1995 Rožančeva nagrada za esej Egiptovski lonci mesa<br /> * 1995 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Halštat'', na Tednu slovenske drame Kranj<br /> * 1994 Evropska nagrada za kratko prozo mesta Augsburg<br /> * 1993 Rožančeva nagrada za esej ''Razbiti vrč''<br /> * 1993 [[Nagrada Prešernovega sklada|Prešernova nagrada]] za pripovedna, dramska in esejistična dela<br /> * 1989 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo ''Zalezujoč Godota'', na Tednu slovenske drame Kranj&lt;br&gt;<br /> * 1985 Grumova nagrada za najboljše novo izvirno besedilo [[Veliki briljantni valček|''Veliki briljantni valček'']], na Tednu slovenske drame Kranj&lt;br&gt;<br /> * 1982 [[Grumova nagrada]] za najboljše novo izvirno besedilo [[Disident Arnož in njegovi|''Disident Arnož in njegovi'']], na [[Teden slovenske drame|Tednu slovenske drame Kranj]]&lt;br&gt;<br /> *Sterijeva nagrada za najboljšo jugoslovansko dramo (''Veliki briljantni valček'')<br /> *Sterijeva nagrada za najboljšo jugoslovansko dramo (''Dedalus'')<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *Spletna stran DSP<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://ava.rtvslo.si/predvajaj/intervju-z-dragom-jancarjem/ava2.113474422/00:00:01/00:45:40/ Drago Jančar, intervju - www.rtvslo.si, 17.8.2011]<br /> *[http://tvslo.si/predvajaj/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/ava2.84332158/#ava2.108963490;; Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 25.6.2011]<br /> *[http://www.sng-mb.si SNG Maribor]<br /> *[http://www.drustvo-dsp.si/si/pisatelji/211/detail.html Drago Jančar - www.drustvo-dsp.si]<br /> *[http://www.delo.si/kultura/kresnik/drago-jancar-v-noci-zgodovinskega-nasilja-zari-njen-obraz.html Drago Jančar: v noči zgodovinskega nasilja žari njen obraz - www.delo.si, 08.06.2011]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Fran_Govekar&diff=63765 2025-07-09T22:01:46Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Govekar, Fran]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Govekar, Fran]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Fran_Govekar_1920_wikimedia_commons.jpg|Foto: Wikimedia Commons]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Fran Govekar, slovenski pisatelj, dramatik, kritik in kulturni delavec, se je rodil na Igu pri Ljubljani, 9. decembra 1871. Na Dunaju je študiral medicino, kjer je bil tudi član Literarnega kluba in v t.i. novi struji glavni zagovornik naturalističnih teženj. Od leta 1898 je bil tajnik, do leta 1906 intendant in med leti 1908 in 1912 ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]] s podporo tedanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Javnemu mnenju navljub je namesto Cankarjevih dram uprizarjal svoje, zato je moral 1906 zaradi nepriljubljenosti odstopiti.<br /> <br /> <br /> Dramatiziral je nekaj znanih slovenskih romanov ter napisal tudi izvirno gledališko delo ''Grča''. Pisal je tudi članke, kritike, polemike in prevajal gledališka dela. Umrl je 31. marca v Ljubljani.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> * ''[[Legijonarji]]''<br /> * ''[[Grča]]''<br /> * ''[[Mrakovi]]''<br /> * ''[[Šarivari]]''<br /> <br /> ==Dramatizacije==<br /> * ''[[Rokovnjači]]''<br /> * ''[[Predigra]]''<br /> * ''[[Poigra]]''<br /> * ''[[Martin Krpan]]''<br /> <br /> ==Prevodi==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 9604 | translations}}<br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor%3dfran+govekar%27&amp;pageSize=25 Prispevki avtorja v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Tone_%C4%8Cufar&diff=63764 2025-07-09T21:59:57Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Čufar, Tone]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Čufar, Tone]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Tone_Čufar.jpg|200px|Vir: Digitalna knjižnica Slovenije]]&lt;/div&gt;<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> Tone Čufar se je rodil na Jesenicah, 14. novembra 1905. Bil je delavec v jeseniški železarni in deloval v delavskem gibanju in med okupacijo od leta 1941 v OF. Leta 1932 je postal član Kluba slovenskih socialnih pisateljev, bil je izdajatelj, urednik in novinar.<br /> <br /> <br /> Pisal je pesmi in socialnorealistična pripovedna dela z delavsko tematiko, njegovo proletarsko dramatiko so uprizarjala predvsem ljubiteljska gledališča in delavski socialistični odri. Uveljavljal je družbeno kritiko, smešil meščansko tekmo v strankarski politiki in skrbi kapitalistične družbe. Pisal je večinoma komedije in groteske ter v njih prikazoval nesmiselnost in pokvarjenost meščanske družbe. Iz njegovih del veje optimizem ter vera v zmago proletariata. Njegova resna dela (''Ljubezen v kleti, Tragedija v kleti'') preveva čustvena toplota, njegove komedije pa so polne nezdružljivih nasprotij, revščine in bogastva, sovraštva in ljubezni, denarja in brezposelnosti. Osebe so prebrisani študentje, nezveste žene, uporniške hčere, hišne, bogati trgovci in bankirji, delavci.<br /> <br /> <br /> Okupacijo Jugoslavije in prihod Nemcev je doživel v Mariboru, kmalu po razdelitvi Dravske banovine pa je pobegnil v Ljubljano, ki so jo zasedli Italijani, saj je tam pričakoval manj napetosti. Takoj po prihodu v Ljubljano se je vključil v Osvobodilno fronto, bil je dejaven na kulturnem in obveščevalnem področju. Italijanske oblasti so ga v Ljubljani aretirale ter ga poslale v furlansko koncentracijsko taborišče Gonars. 10. avgusta 1942 so Italijani Čufarja skupaj s sojetniki iz Gonarsa prepeljali v Šentvid pri Ljubljani, da bi jih predali Nemcem. Pri predaji je v jutranjem mraku s tovornjaka kot zadnji stopil Čufar in poskušal pobegniti, pri čemer so nanj streljali in ga smrtno ranili. Umrl je 11. avgusta 1942.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> *1928 ''[[Jutranja molitev]]''<br /> *1930 ''[[Rdeči svit]]''<br /> *1931 ''[[Tragedija v kleti]]''<br /> *1934 ''[[Polom]]''<br /> *1935 ''[[Ameriška tatvina]]''<br /> *1935 ''[[Ljubezen v kleti]]''<br /> *1936 ''[[Ščurki]]''<br /> *1939 ''[[Mali Babilon]]''<br /> <br /> ==Uprizoritve==<br /> *1979 Tone Čufar ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/8499 ŠČURKI]'', r. [[Aleš Jan]], [[SNG Maribor]]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27contributor%3dTone+%C4%8Cufar%27 Avtorjeva dela v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije - www.dlib.si]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Berta_Bojetu_Boeta&diff=63763 2025-07-09T21:59:05Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bojetu Boeta, Berta]]<br /> [[Kategorija:Igralci in animatorji|Bojetu Boeta, Berta]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Bojetu Boeta, Berta]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Bojetu Boeta, Berta]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Igralka in pisateljica Berta Bojetu Boeta se je rodila 8. februarja 1946 v Mariboru. V Ljubljani je študirala na [[AGRFT]], leta 1990 pa diplomirala na Pedagoški akademiji. Od leta 1979 je petnajst let igrala v [[LG Ljubljana|Lutkovnem gledališču Ljubljana]] in bila ena izmed ustanoviteljic in igralk v [[Koreodrama|Koreodrami]], kjer je bila 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama ''Pogovor v hiši Karlstein.'' Štiri leta kasneje je igra z naslovom ''Besede iz hiše Karlstein'' izšla kot pesniška zbirka. Leta 1995 je napisala in uprizorila igro za otroke ''Gremo k babici – Osama'', istega leta je v Novi reviji izšlo samostojno krajše prozno delo ''Šira'', ki se tematsko navezuje na celoten avtoričin opus. Igrala je še v igri ''De Profundis'' ter filmih ''Prestop'' (1980), ''Ljubezen'' (1984), ''Ovni in mamuti'' (1985), ''Veter v mreži'' (1989) in ''Ko zaprem oči'' (1993). <br /> <br /> Umrla je 16. marca 1997 v Ljubljani.<br /> <br /> ==Dramska dela==<br /> *1995 ''Gremo k babici – Osama''<br /> <br /> ==Vloge==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1639 | roles}}<br /> ==Nagrade==<br /> *1996 Nagrada kresnik za najboljši roman (za roman ''Ptičja hiša'')<br /> *1986 Nagrada Borštnikovega srečanja za igro (za vlogo Agate Schwarzkobler v istoimenski drami)<br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.vecer.com/najdrznejsa-mariborska-pisateljica-6238938 Najdrznejša mariborska pisateljica - www.vecer.com, 06.07.2016]<br /> *[http://www.radiokaos.info/a-propos/rozalika-berte-bojetu-boeta/ A propos kultura, kaj pa umetnost?: Rozalija Berte Bojetu Boeta - www.radiokaos.info, 17.02.2016]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/berta-bojetu-boeta-ob-70-obletnici-rojstva/174386664/ Berta Bojetu Boeta: Ob 70. obletnici rojstva, oddaja Literarni večer - www.rtvslo.si, 04.02.2016]<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Peter_Bo%C5%BEi%C4%8D&diff=63762 2025-07-09T21:57:58Z

<p>ZalaB: /* Viri */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Dramatika|Božič, Peter]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Božič, Peter]]<br /> <br /> ==Življenjepis==<br /> (* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji. <br /> <br /> <br /> Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila ''Iskanja'', in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan. <br /> <br /> <br /> V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo ''Mentor'', objavljal je še v ''Besedi, Reviji 57'' in v ''Perspektivah''. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo. <br /> <br /> <br /> Peter Božič je poleg [[Jože Javoršek|Jožeta Javorška]] začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem [[Dominik Smole|Smoleta]], [[Gregor Strniša|Strniše]] in [[Dane Zajc|Zajca]], [[Veno Taufer|Tauferja]], [[Marjan Rožanc|Rožanca]]), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko [[Dušan Jovanović|Jovanovića]], [[Rudi Šeligo|Šeliga]], [[Milan Jesih|Jesiha]], [[Pavle Lužan|Lužana]], [[Franček Rudolf|Rudolfa]]) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije. <br /> <br /> <br /> Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> * 1955 ''[[Človek v šipi]]''<br /> * 1957 ''[[Križišče]]''<br /> * 1957 ''[[Zasilni izhod]]''<br /> * 1962 ''[[Vojaka Jošta ni]]''<br /> * 1965 ''[[Dva brata]]'' <br /> * 1968 ''[[Jezdec na strehi]]''<br /> * 1972 ''[[Tomšičeva smrt]]''<br /> * 1978 ''[[Komisar Kriš]]''<br /> * 1981 ''[[Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri]]''<br /> * ''[[Španska kraljica]]''<br /> * ''[[Šumi]]''<br /> * ''[[Igračke z napako]]''<br /> * ''[[Jaz sem gospa Marija]]''<br /> * ''[[Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok]]''<br /> * ''[[Obisk stare mame]]''<br /> * ''[[Avguštinova vrnitev]]''<br /> * ''[[Kaznjenci]]''<br /> * ''[[Panika]]''<br /> * ''[[Mravlje so še na zvezdah]]''<br /> * ''[[Prikazni]]''<br /> <br /> ==Dramatizacije==<br /> * ''[[Agata Schwarzkobler]]''<br /> <br /> ==Posebni članki==<br /> * [[Nastja Janžekovič: Peter Božič &quot;ŠUMI&quot;]]<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2002 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije<br /> *1988 zlata značka Borštnikovega srečanja<br /> *1972 nagrada Prešernovega sklada za roman ''Ubil sem Anito''<br /> *1970 Župančičeva nagrada<br /> <br /> ==Viri==<br /> * Peter Božič,'' Šumi'', uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> * [http://www.mladinsko.com/predstave/pogovori-v-klubu/simpozij-o-petru-bozicu/ Slovensko mladinsko gledališče]<br /> *[http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/peter-bozic-kronist-zivljenja-ljudi-z-roba-druzbe/207255 Peter Božič, kronist življenja ljudi z roba družbe - www.rtvslo.si, 10.06.2009]<br /> *[http://www.playboy.si/branje/intervju/zadnji-intervju-petra-bozica/ Zadnji intervju Petra Božiča - www.playboy.si, 09.07.2009]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/simptom-peter-bo%C5%BEi%C4%8D Simptom Peter Božič - www.sigledal.org, 30.03.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/chubby-was-here-ali-%C5%A1umi Chubby was here ali Šumi? - www.sigledal.org, 10.06.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C4%8Dastna Častna ... - www.sigledal.org, 16.05.2010]<br /> *[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/%C5%A1umi-peter-bo%C5%BEi%C4%8D ŠUMI, Peter Božič - www.sigledal.org, 30.03.2010]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Matej_Bor&diff=63761 2025-07-09T21:56:37Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Prevajalci|Bor, Matej]]<br /> [[Kategorija:Dramatika|Bor, Matej]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Bor, Matej]]<br /> [[Kategorija:Kritiki, teatrologi, teoretiki, raziskovalci in publicisti|Bor, Matej]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Matej_Bor_wikimedia_commons.jpg|240px|Foto: Wikimedia Commons]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Pesnik, dramatik in prevajalec Matej Bor, s pravim imenom Vladimir Pavšič, se je rodil v vasi Grgar, 14. aprila 1913. Leta 1937 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je pisal gledališke kritike in eseje ter jih objavljal v Ljubljanskem zvonu, kjer je med vojno objavil svoje pesmi. Bil je novinar v Mariboru in profesor. <br /> <br /> <br /> Takoj 1941 se je pridružil NOB v Ljubljani in bil od 1942 v partizanih. Postal je prvi in najznačilnejši glasnik slovenskega upora in boja. V zimi 1941/42 je ilegalno izšla knjižica njegovih pesmi ''Previharimo viharje'', še bolj pa so njegovo pesem širili prepisi, ponatisi in recitacije v zaledju, v vojski, zaporih in okupatorskih taboriščih. Tudi dramska besedila je v partizanih ustvarjal naprej za potrebe agitacije in propagande, nato pa je prešel k umetniškemu oblikovanju odrskih tekstov. <br /> <br /> <br /> Med leti 1945 in 1947 je bil šef odseka za gledališče v ministrstvu prosvete, nato do januarja 1948 ravnatelj [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanske Drame]]. Med leti 1959 in 1961 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, od 1965 do 196 je bil predsednik Zveze pisateljev Jugoslavije ter od leta 1962 do leta 1966 predsednik slovenskega PEN-a. Od leta 1965 je bil redni član SAZU. Načrtno je prevajal Shakespearjev dramski opus, s čimer nadaljuje in dopolnjuje delo [[Oton Župančič|Župančiča]] in drugih. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Umrl je 29. septembra 1993 v Radovljici.<br /> <br /> ==Dramska besedila==<br /> * ''[[Gospod Lisjak]]''<br /> * ''[[Raztrganci]]''<br /> * ''[[Ples smeti]]''<br /> * ''[[Šola noči]]''<br /> * ''[[Popoldanski počitek]]''<br /> * ''[[Težka ura]]''<br /> * ''[[Bele vode]]''<br /> * ''[[Vrnitev Blažonovih]]''<br /> * ''[[Kolesa teme]]''<br /> * ''[[Zvezde so večne]]''<br /> * ''[[Ječa se je odprla]]''<br /> * ''[[Vesolje v akvariju]]''<br /> * ''[[Pajčolan iz mesečine]]''<br /> <br /> ==Dramska besedila v tujih jezikih==<br /> * ''[[Raztrganci]]'' (hrvaščina, češčina)<br /> * ''[[Zvezde so večne]]'' (francoščina)<br /> ==Prevodi==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 1751 | translations}}<br /> ==Nagrade==<br /> *1973 Nagrada AVNOJ<br /> *1964 Sovretova nagrada<br /> *1962 nagrada Prešernovega sklada<br /> *1952 Prešernova nagrada<br /> *1947 Prešernova nagrada<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Slovenski gledališki leksikon''. Ur. Smiljan Samec. Ljubljana: Mestno gledaišče ljubljansko, 1972.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/matej-bor-je-previharil-viharje-ndash-in-cas.html Matej Bor je previharil viharje - in čas - www.delo.si, 19.05.2013]<br /> *[http://www.dlib.si/results/?query=%27contributor=Matej+Bor%27&amp;pageSize=25 Teksti avtorja v Digitalni knjižnici Slovenije - www.dlib.si]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Ale%C5%A1_Berger&diff=63760 2025-07-09T21:55:09Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Berger, Aleš]]<br /> [[Kategorija:Avtorji|Berger, Aleš]]<br /> &lt;div style=&quot;float: right&quot;&gt;[[Slika:Aleš_Berger_Foto_Tamino_PetelinšekSTA.jpg|Foto: Tamino Petelinšek, STA]]&lt;/div&gt;<br /> ==Življenjepis==<br /> Aleš Berger se je rodil v Ljubljani, 18. septembra 1946. Leta 1970 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in francoskega jezika. Najprej je bil novinar na Radiu Ljubljana, od leta 1978 pa urednik Mladinske knjige, kjer je uredil in deloma prevedel antologiji nadrealističnih besedil in črnske lirike ter prevajal izbore lirike, prozo, gledališka besedila. Kot literarni kritik spremlja sodobne tokove, predvsem avantgardno poezijo. Napisal je tudi vrsto gledaliških kritik. Uveljavil se je kot prevajalec iz francoščine (mdr. Lautrémont, G. Apollinaire, S,. Beckett, R.Char, R. Queneau, J. Prévert) in španščine (J.L.Borges), prevaja tudi gledališka dela, za vrsto prevodov je prispeval spremne študije. Kot literarni zgodovinar je obravnaval smeri dadaizma in nadrealizma. Objavljal je dnevniške zapise, kratke pripovedi ter napisal tudi komično igro ''Zmenki''. Za svoje delo je prejel številne nagrade.<br /> <br /> ==Video==<br /> {{#embed:vimeo|16812495 }}<br /> <br /> ==Prevodi==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 149 | translations}}<br /> ==Naslovi dram in radijskih iger==<br /> *''[[Noji nad Triglavom]]''<br /> *''Zmenki''<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> *2017 Prešernova nagrada za življenjsko delo<br /> *2008 Schwentnerjeva nagrada<br /> *2007 Nagrada Dominika Smoleta za prevod na Festivalu Borštnikovo srečanje (Molière: ''Tartuffe ali Prevarant;'' [[SNG Drama Ljubljana]])<br /> *1998 Rožančeva nagrada za esej ''Krokiji in beležke''<br /> *1993 Župančičeva nagrada<br /> *1987 Nagrada Prešernovega sklada za prevod Maldororjevih spevov<br /> *1983 Sovretova nagrada<br /> <br /> ==Viri in literatura==<br /> *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.<br /> <br /> ==Zunanje povezave==<br /> *[http://www.primorske.si/Priloge/7--Val/Ales-Berger--Pa-me-takole-farbajo!.aspx Aleš Berger: &quot;Pa me takole farbajo!&quot; - www.primorske.si, 7. 10. 2011]<br /> *[http://www.delo.si/sobotna/prevajanje-je-tudi-neke-vrste-darezljivost-do-soljudi.html Prevajanje je tudi neke vrste darežljivost do soljudi - www.delo.si, 04.02.2017]<br /> *[http://www.vecer.com/prenos-izkusenj-topline-in-pripadnosti-6309727 Prenos izkušenj, topline in pripadnosti - www.vecer.com, 07.02.2017]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-vecer/174454176 Aleš Berger, Prešernov nagrajenec, oddaja Literarni večer - www.rtvslo.si, 09.02.2017]<br /> *[https://www.dnevnik.si/1042762388/kultura/knjiga/ales-berger-presernov-nagrajenec-hazarderska-igra-nocnega-strazarja Aleš Berger, Prešernov nagrajenec: Hazarderska igra nočnega stražarja - www.dnevnik.si, 11.02.2017]<br /> *[http://4d.rtvslo.si/arhiv/nasi-umetniki-pred-mikrofonom/174464817 Aleš Berger o sebi, oddaja Naši umetniki pred mikrofonom - www.rtvslo.si, 08.04.2017]</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63756 2025-07-08T11:50:35Z

<p>ZalaB: /* Življenjepis */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|ARGFT]]. Kasneje je postala članica [[Lutkovno gledališče FRU-FRU|lutkovnega gledališča Fru-Fru]], sodelovala pa je tudi z [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnim gledališčem Ljubljana]]. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | directings }}<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Poetikon<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63755 2025-07-08T11:36:50Z

<p>ZalaB: </p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> [[Kategorija:Režiserji|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> [[Kategorija:Dramaturgi|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na AGRFT. Kasneje je postala članica lutkovnega gledališča Fru-Fru, sodelovala pa je tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | directings }}<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Poetikon<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63754 2025-07-08T11:31:51Z

<p>ZalaB: /* Viri in literatura */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na AGRFT. Kasneje je postala članica lutkovnega gledališča Fru-Fru, sodelovala pa je tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | directings }}<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Poetikon<br /> <br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63752 2025-07-08T06:54:44Z

<p>ZalaB: /* Režije */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na AGRFT. Kasneje je postala članica lutkovnega gledališča Fru-Fru, sodelovala pa je tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | directings }}<br /> <br /> ==Dramaturgije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | dramaturgies}}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Wikipedija<br /> *Poetikon<br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63751 2025-07-08T06:51:12Z

<p>ZalaB: /* Dramska besedila */</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na AGRFT. Kasneje je postala članica lutkovnega gledališča Fru-Fru, sodelovala pa je tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> <br /> ==Režije==<br /> {{#dynamic_content:rep | person | 20172 | directings }}<br /> <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Wikipedija<br /> *Poetikon<br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB https://sigledal.org/w/index.php?title=Mateja_Bizjak_Petit&diff=63750 2025-07-08T06:42:53Z

<p>ZalaB: nova stran z vsebino: »Bizjak Petit, Mateja ==Življenjepis== Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju. Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na AGRFT. Kasneje je postala...«</p> <hr /> <div>[[Kategorija:Ustvarjalci|Bizjak Petit, Mateja]]<br /> ==Življenjepis==<br /> Mateja Bizjak Petit se je rodila 15. marca 1969 v Ljubljani. Je pesnica, prevajalka, lutkarica, dramaturginja in režiserka ter direktorica kulturne ustanove Centre de Créations pour l’Enfance in umetniška direktorica gledališča Le Carré Blanc v Tinqueuxju.<br /> <br /> Bizjak Petitova je končala srednjo pedagoško šolo v Ljubljani, nato pa se vpisala na študij dramaturgije na AGRFT. Kasneje je postala članica lutkovnega gledališča Fru-Fru, sodelovala pa je tudi z Lutkovnim gledališčem Ljubljana. Tam je igrala, režirala in vodila lutkovne delavnice. Od leta 1993 živi in deluje v Franciji.<br /> <br /> <br /> ==Dramska besedila== <br /> ==Nagrade==<br /> ==Viri in literatura==<br /> *Wikipedija<br /> *Poetikon<br /> ==Zunanje povezave==</div>

ZalaB