Živa Kraigher - Zgodovina strani

Sabina: /* Zunanje povezave */

2016-12-09T09:05:44Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:05, 9. december 2016
Vrstica 33:		Vrstica 33:
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 9142 \| coreographies}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 9142 \| coreographies}}
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/83105879 Ob 90-letnici Žive Kraigher: Stoji drevo, dokumentarna oddaja o slovenskem sodobnem plesu - www.rtvslo.si]		*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/83105879 Ob 90-letnici Žive Kraigher: Stoji drevo, dokumentarna oddaja o slovenskem sodobnem plesu - www.rtvslo.si, 26.9.2010]
	*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/slovo-plesalke-in-plesne-pedagoginje-zive-kraigher/258030 Slovo plesalke in plesne pedagoginje Žive Kraigher - www.rtvslo.si, 21.05.2011]		*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/slovo-plesalke-in-plesne-pedagoginje-zive-kraigher/258030 Slovo plesalke in plesne pedagoginje Žive Kraigher - www.rtvslo.si, 21.05.2011]

Anja ob 09:36, 13. junij 2016

2016-06-13T09:36:26Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:36, 13. junij 2016
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Kraigher, Živa]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Kraigher, Živa]]
	[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Kraigher, Živa]]		[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Kraigher, Živa]]
			[[Kategorija:Baletniki in plesalci\|Kraigher, Živa]]
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Plesno pot je začela v Plesni šoli Meta Vidmar že pri petnajstih letih in nastopala v produkcijah plesne šole leta 1936, 1938 in 1940. Medvojno obdobje je Živo Kraigher deloma odtrgalo od plesa, a se je z njim ponovno začela ukvarjati leta 1951, ko je Meta Vidmar ponovno odprla svojo privatno plesno šolo. Leta 1953 je v [[SNG Drama Ljubljana\|SNG Drami]] v okviru produkcije šole nastopila z znamenito avtorsko solistično študijo ''Borba'' poimenovano tudi ''Upor'', ki predstavlja izpoved o doživljanju NOB (in je začela nastajati že leta 1942). Leta 1954 je zapustila Metino šolo, pripomogla pa je, da so to prvo plesno šolo Mete Vidmar istega leta podržavili.		Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Plesno pot je začela v Plesni šoli Meta Vidmar že pri petnajstih letih in nastopala v produkcijah plesne šole leta 1936, 1938 in 1940. Medvojno obdobje je Živo Kraigher deloma odtrgalo od plesa, a se je z njim ponovno začela ukvarjati leta 1951, ko je Meta Vidmar ponovno odprla svojo privatno plesno šolo. Leta 1953 je v [[SNG Drama Ljubljana\|SNG Drami]] v okviru produkcije šole nastopila z znamenito avtorsko solistično študijo ''Borba'' poimenovano tudi ''Upor'', ki predstavlja izpoved o doživljanju NOB (in je začela nastajati že leta 1942). Leta 1954 je zapustila Metino šolo, pripomogla pa je, da so to prvo plesno šolo Mete Vidmar istega leta podržavili.

Anja: /* Viri in literatura */

2016-06-13T09:35:47Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:35, 13. junij 2016
Vrstica 24:		Vrstica 24:
	{{#embed:youtube \| bMlLdYibN3U}}		{{#embed:youtube \| bMlLdYibN3U}}
	Živa Kaigher - Pajek (1940)		Živa Kaigher - Pajek (1940)
			==Nagrade==
			*1974 Žagarjeva nagrada
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
	*Emanat		*Emanat

	==Koreografije==		==Koreografije==
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 9142 \| coreographies}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 9142 \| coreographies}}

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-06-13T09:33:28Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:33, 13. junij 2016
Vrstica 27:		Vrstica 27:
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
	*Emanat		*Emanat
			==Koreografije==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 9142 \| coreographies}}
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/83105879 Ob 90-letnici Žive Kraigher: Stoji drevo, dokumentarna oddaja o slovenskem sodobnem plesu - www.rtvslo.si]		*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/83105879 Ob 90-letnici Žive Kraigher: Stoji drevo, dokumentarna oddaja o slovenskem sodobnem plesu - www.rtvslo.si]
			*[http://www.rtvslo.si/kultura/oder/slovo-plesalke-in-plesne-pedagoginje-zive-kraigher/258030 Slovo plesalke in plesne pedagoginje Žive Kraigher - www.rtvslo.si, 21.05.2011]

Anja: /* Viri in literatura */

2016-06-13T09:30:20Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:30, 13. junij 2016
Vrstica 27:		Vrstica 27:
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
	*Emanat		*Emanat
			==Zunanje povezave==
			*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/83105879 Ob 90-letnici Žive Kraigher: Stoji drevo, dokumentarna oddaja o slovenskem sodobnem plesu - www.rtvslo.si]

Anja: /* Viri in literatura */

2016-06-13T09:27:48Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:27, 13. junij 2016
Vrstica 26:		Vrstica 26:
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
			*Emanat

Anja: /* Življenjepis */

2016-06-13T09:27:28Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:27, 13. junij 2016
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. ~~Obiskovala~~ je plesno šolo [[~~Meta Vidmar~~\|~~Mete Vidmar~~]] v ~~Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu~~ in ~~Berlinu~~. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v ~~Ljubljani uvedla~~ plesne ~~urice za otroke~~ in ~~pedagoško delo nadaljevala na oddelku~~ za izrazni ples ~~Zavoda~~ za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta ~~1962~~ je ~~koreografirala~~ za ~~[[MGL]]~~ in ~~televizijo~~. ~~Pisala~~ je tudi ~~baletne kritike~~, ~~izdala knjigo~~ ''~~Razvoj~~ plesne umetnosti'' ~~ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala~~ na ~~razvoj slovenskega plesa~~. Med ~~njene večje~~ koreografije ~~štejemo~~ ''~~Vodič po orkestru~~'' B. ~~Brittna~~, ''~~7. klavirska sonata~~'' S. ~~S. Prokofjeva~~, ''~~Groteskni plesi~~'' J. ~~Matičiča~~, ''~~Requiem~~'' D. ~~Božiča~~, ''~~Concertino~~ za ~~harfo~~ in ~~godala'' Z~~. ~~Cigliča~~, ''~~Upor~~'' V. ~~Ukmarja~~. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.		Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Plesno pot je začela v Plesni šoli Meta Vidmar že pri petnajstih letih in nastopala v produkcijah plesne šole leta 1936, 1938 in 1940. Medvojno obdobje je Živo Kraigher deloma odtrgalo od plesa, a se je z njim ponovno začela ukvarjati leta 1951, ko je Meta Vidmar ponovno odprla svojo privatno plesno šolo. Leta 1953 je v [[SNG Drama Ljubljana\|SNG Drami]] v okviru produkcije šole nastopila z znamenito avtorsko solistično študijo ''Borba'' poimenovano tudi ''Upor'', ki predstavlja izpoved o doživljanju NOB (in je začela nastajati že leta 1942). Leta 1954 je zapustila Metino šolo, pripomogla pa je, da so to prvo plesno šolo Mete Vidmar istega leta podržavili.

			Leta 1956 je (za Marto Paulin-Brino in Marijo Vogelnik) prevzela tečaje ritmike in plesa v Centru za estetsko vzgojo pri Pionirski knjižnici ter nadaljevala svoje plesno šolanje na poletnih tečajih Mary Wigman, Gret Palucci in Karin Waehner. S prevzemom vodstva v Centru za estetsko vzgojo je Živa Kraigher s sistematičnim pristopom organizirala ritmično-plesne tečaje in izgradnjo Oddelka za izrazni ples (sprva v Pionirski knjižnici in nato v Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje) ter skrbela za javne nastope (šolske produkcije in predstave) in sodelovanja pri različnih kulturnih prireditvah, s čimer je ustvarila kontinuirano pristnost šole v javnosti in ohranjala, nadaljevala in skrbela za plesno dejavnost številnih generacij v poznih 50. in nato v 60 in 70. letih. (Na Oddelku za izrazni ples je Živa Kraigher pričela graditi svoj sistem plesne vzgoje, sodobnega plesnega šolanja in umetniške nadgradnje. Njena želja je bila, da bi oddelek prerasel v profesionalno šolo. Že leta 1964 je pripravila učni načrt, ki ga je Zavod za šolstvo SRS sicer sprejel, vendar kljub njenim prizadevanjem in kasnejšim naporom somišljenikov do ustanovitve profesionalne šole za sodobni ples ni prišlo vse do izteka stoletja. Vztrajnost mnogo mlajših strokovnjakov pa je vendarle obrodila sadove: s šolskim letom 1999/2000 je stekel program umetniške gimnazije-modul sodobni ples v sklopu Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije v Ljubljani.)

			S Skupino oddelka za izrazni ples, v katero je vključevala najboljše plesalke in plesalce iz svoje šole, je bila Živa Kraigher kot koreografinja pomembno prisotna na slovenskih odrih. Poleg skrbi za vsakoletne javne produkcije je veliko tudi sama koreografirala in sčasoma izoblikovala svoj slog "okrogle linije" in v obdobju med letoma 1960 in 1989 ustvarila številne koreografije, ki so našle svoje mesto tudi na Baletnem bienalu, prvič leta 1962 z ''Večerom sodobne plesne umetnosti. Poezija in ples.'' Živa Kraigher je s skupino leta 1967 je ustvarila eno svojih najbolj popularnih koreografij ''Vodnik skozi orkester'' na istoimensko delo angleškega skladatelja Benjamina Brittena in je bila prvič predstavljena na televiziji (v režiji Balbine Battelino- Baranović) in v naslednjih letih še na drugih prireditvah. Med ostale pomembnejše koreografije sodijo še: ''Fontessa'' (Modern Jazz Quartet), ''Concertino za harfo in godala'' (Z. Ciglič), koreografska bajka ''Aska in volk'' (M. Strmčnik) iz leta 1971, ''Tri etude'' (J. Matičič), ''Atom Heart Mother'' (Pink Floyd) ter prispevek k prireditvi ''Hommage Meti Vidmar'' (1989) z rekonstrukcijami nekaterih plesov in z novo koreografijo ''Balada v G-molu'' (F.Chopin).

			Poleg predane plesne pedagoške dejavnosti in koreografiranja se je Živa Kraigher ukvarjala tudi s pisanjem plesnih in baletnih kritik, ter leta 1962 napisala tudi prvo slovensko knjižico ''Razvoj plesne umetnosti.'' Leta 1973 je s skupino znanih imen slovenske kulturno umetniške scene (Marija Vogelnik, Lojzka Žerdin, Alenka Gerlovič, Breda Kroflič, Dora Gobec, Matija Tercelj, Niko Goršič …), kakor tudi skupaj s takratnimi svojimi zrelejšimi študentkami (Jasna Knez, Neja Kos, Gordana Schmidt, Daliborka Podboj, Silva Ross idr.) sodelovala, soustvarjala in botrovala pri ustanovitvi posebne plesne skupine Studio za svobodni ples, ki so ga leta 1973 ustanovile kot društvo in predstavlja prvi poskus samostojne plesne skupine izven šolskega sistema. Po 1989, ko je Živa Kraigher svojo pedagoško in koreografsko kariero zaokrožila s prispevki k prireditvi ''Hommage Meti Vidmar'', se je lotila zgodovine NOB. Z njej lastno natančnostjo in doslednostjo je nastalo 800 strani pričevanj iz druge svetovne vojne.

			Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.

	==Video==		==Video==
	{{#embed:youtube \| uUxnQObN62U}}		{{#embed:youtube \| uUxnQObN62U}}

Anja ob 09:01, 13. junij 2016

2016-06-13T09:01:34Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:01, 13. junij 2016
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar\|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.		Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar\|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.
			==Video==
			{{#embed:youtube \| uUxnQObN62U}}
			Tone Stojko - Sprehod z Živo Kraigher, 1994


			{{#embed:youtube \| 9BNPDNIe8Bk}}
			Živa Kraigher - Balada št.1, op.23 (1988)


			{{#embed:youtube \| bMlLdYibN3U}}
			Živa Kaigher - Pajek (1940)
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

NusaK: /* Viri in literatura */

2013-10-14T17:28:42Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:28, 14. oktober 2013
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar\|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.		Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar\|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.

	~~==Viri in literatura==~~
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

NusaK: /* Življenjepis */

2013-10-14T17:28:32Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:28, 14. oktober 2013
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar\|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva.		Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Obiskovala je plesno šolo [[Meta Vidmar\|Mete Vidmar]] v Ljubljani ter se izpopolnjevala v Parizu in Berlinu. Leta 1956 je v Pionirski knjižnici v Ljubljani uvedla plesne urice za otroke in pedagoško delo nadaljevala na oddelku za izrazni ples Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Lj. Od leta 1962 je koreografirala za [[MGL]] in televizijo. Pisala je tudi baletne kritike, izdala knjigo ''Razvoj plesne umetnosti'' ter z vpeljevanjem sodobnih plesnih tehnik vplivala na razvoj slovenskega plesa. Med njene večje koreografije štejemo ''Vodič po orkestru'' B. Brittna, ''7. klavirska sonata'' S. S. Prokofjeva, ''Groteskni plesi'' J. Matičiča, ''Requiem'' D. Božiča, ''Concertino za harfo in godala'' Z. Cigliča, ''Upor'' V. Ukmarja. Za svoje delo je leta 1974 prejela Žagarjevo nagrado s področja šolstva. Umrla je 20. maja 2011.

			==Viri in literatura==
			*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:36, 13. junij 2016
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Kraigher, Živa]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Kraigher, Živa]]
	[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Kraigher, Živa]]		[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Kraigher, Živa]]
			[[Kategorija:Baletniki in plesalci\|Kraigher, Živa]]
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Plesno pot je začela v Plesni šoli Meta Vidmar že pri petnajstih letih in nastopala v produkcijah plesne šole leta 1936, 1938 in 1940. Medvojno obdobje je Živo Kraigher deloma odtrgalo od plesa, a se je z njim ponovno začela ukvarjati leta 1951, ko je Meta Vidmar ponovno odprla svojo privatno plesno šolo. Leta 1953 je v [[SNG Drama Ljubljana\|SNG Drami]] v okviru produkcije šole nastopila z znamenito avtorsko solistično študijo ''Borba'' poimenovano tudi ''Upor'', ki predstavlja izpoved o doživljanju NOB (in je začela nastajati že leta 1942). Leta 1954 je zapustila Metino šolo, pripomogla pa je, da so to prvo plesno šolo Mete Vidmar istega leta podržavili.		Plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Živa Kraigher se je rodila v Ilirski Bistrici, 16. junija 1920. Plesno pot je začela v Plesni šoli Meta Vidmar že pri petnajstih letih in nastopala v produkcijah plesne šole leta 1936, 1938 in 1940. Medvojno obdobje je Živo Kraigher deloma odtrgalo od plesa, a se je z njim ponovno začela ukvarjati leta 1951, ko je Meta Vidmar ponovno odprla svojo privatno plesno šolo. Leta 1953 je v [[SNG Drama Ljubljana\|SNG Drami]] v okviru produkcije šole nastopila z znamenito avtorsko solistično študijo ''Borba'' poimenovano tudi ''Upor'', ki predstavlja izpoved o doživljanju NOB (in je začela nastajati že leta 1942). Leta 1954 je zapustila Metino šolo, pripomogla pa je, da so to prvo plesno šolo Mete Vidmar istega leta podržavili.