Afrika - Zgodovina strani

AnaK ob 06:48, 10. september 2010

2010-09-10T06:48:15Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:48, 10. september 2010
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	:Leto nastanka:		:Leto nastanka:
	:Žanr:		:Žanr:
	:Krstna uprizoritev: ~~05.03~~.1986, Delavski dom Kranj, [[Gledališče čez cesto]], režija: [[Iztok Alidič]]		:Krstna uprizoritev: 5. marec 1986, Delavski dom Kranj, [[Gledališče čez cesto]], režija: [[Iztok Alidič]]
	:Število moških vlog: 10		:Število moških vlog: 10
	:Število ženskih vlog: 7		:Število ženskih vlog: 7

AnaK ob 06:47, 10. september 2010

2010-09-10T06:47:04Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:47, 10. september 2010
Vrstica 33:		Vrstica 33:
	*Počasni moped: [[Bojan Regouc]]		*Počasni moped: [[Bojan Regouc]]
	*Moped specialka: [[Igor Zaletel]]		*Moped specialka: [[Igor Zaletel]]


	*Režija in dramaturgija in lektor:[[Iztok Alidič]]		*Režija in dramaturgija in lektor:[[Iztok Alidič]]
Vrstica 83:		Vrstica 82:
	Informacija je bila popolna ... Kot da smo res – v Afriki.		Informacija je bila popolna ... Kot da smo res – v Afriki.

	'''Pavliha, 17.julij. 1986		'''Pavliha, 17.julij. 1986'''
	'''







	'''Razgradnja idile'''		'''Razgradnja idile'''

	'''“Afrika” Milana Jesiha u izvođenju Pozorišta “Preko ceste” iz Kranja i režiji Iztoka Alidiča.		'''“Afrika” Milana Jesiha u izvođenju Pozorišta “Preko ceste” iz Kranja i režiji Iztoka Alidiča.'''
	'''
	U generaciji književnika koji su slovenačkom kulturnom prostoru pre otprilike dve decenije podarili impulse čija se recepcija tada kretala od uočavanja “rušilačkih” tendencija do oduševljenog pozdravljanja nove avangarde.		U generaciji književnika koji su slovenačkom kulturnom prostoru pre otprilike dve decenije podarili impulse čija se recepcija tada kretala od uočavanja “rušilačkih” tendencija do oduševljenog pozdravljanja nove avangarde.
	Milanu Jesihu pripada sasvim istaknuto mesto. U međuvremenu objavio je niz uspešnih pesničkih knjiga i dramskih tekstova, stekao zavidnu književnu reputaciju, prošao sled nužnih autorskih mena, ali kao konstanta njegovog stvaralačkog postupka i kreda i dalje se može identifikovati privrženost ironijskom idiomu.		Milanu Jesihu pripada sasvim istaknuto mesto. U međuvremenu objavio je niz uspešnih pesničkih knjiga i dramskih tekstova, stekao zavidnu književnu reputaciju, prošao sled nužnih autorskih mena, ali kao konstanta njegovog stvaralačkog postupka i kreda i dalje se može identifikovati privrženost ironijskom idiomu.
Vrstica 110:		Vrstica 102:
	Odsustvo rediteljske i spisateljske ekonomije stoga treba smatrati prvim nedostatkom i največom manom “Afrike”, čiji ironijski naboj I pritajeni žar zbog besvesne utopljenosti kič subjekta - sredine i posustali mit znatno gubi na oštrini, razlivajuči se u preobilno dekorisanje teze beskrajnim ponavljanjem situacija, dosetkama, muzičkim ilustracijama itd.		Odsustvo rediteljske i spisateljske ekonomije stoga treba smatrati prvim nedostatkom i največom manom “Afrike”, čiji ironijski naboj I pritajeni žar zbog besvesne utopljenosti kič subjekta - sredine i posustali mit znatno gubi na oštrini, razlivajuči se u preobilno dekorisanje teze beskrajnim ponavljanjem situacija, dosetkama, muzičkim ilustracijama itd.

	'''V. Kopicilj, Novosadski dnevnik, 31.maj 1986		'''V. Kopicilj, Novosadski dnevnik, 31.maj 1986'''
	'''




Vrstica 126:		Vrstica 115:
	Ta idila pod Triglavom ima poleg številnih izvirnih slovenskih popevk, na repertoarju tudi melodijo, ki je površno izobražena oblast nikdar ni mogla povsem razumeti. Pokončni in žilavi Gorenjci so jo zdaj dali peti mravljici, ki je bila nevarna le v toliko, da je bila predstavnica Zelenih. Kaj ima Afrika opraviti s tem, ne vem, videla pa sem kup zaklanih in spohanih kur, ki so nemočne ležale v kadilnici in čakale na usklajevanje ali pa na Jovanovića.		Ta idila pod Triglavom ima poleg številnih izvirnih slovenskih popevk, na repertoarju tudi melodijo, ki je površno izobražena oblast nikdar ni mogla povsem razumeti. Pokončni in žilavi Gorenjci so jo zdaj dali peti mravljici, ki je bila nevarna le v toliko, da je bila predstavnica Zelenih. Kaj ima Afrika opraviti s tem, ne vem, videla pa sem kup zaklanih in spohanih kur, ki so nemočne ležale v kadilnici in čakale na usklajevanje ali pa na Jovanovića.

	'''Josipina Vidmar, Pavliha, 12.marec 1986		'''Josipina Vidmar, Pavliha, 12.marec 1986'''
	'''




Vrstica 176:		Vrstica 162:
	Eksperimentalno „Gledališče čez cesto“ iz Kranja, ki ga vodita Iztok Alidič in Kondi Pižorn, se je z duhovito uprizoritvijo „Afrike“ Milana Jesiha potrdilo kot vitalna amaterska gledališka skupina. Slovenskemu teatru daje njihova igra spontanost, izvirno, v lastnem izpovednem potencialu utemeljeno ustvarjalno hotenje in zavidanja vredno komedijantsko energijo.		Eksperimentalno „Gledališče čez cesto“ iz Kranja, ki ga vodita Iztok Alidič in Kondi Pižorn, se je z duhovito uprizoritvijo „Afrike“ Milana Jesiha potrdilo kot vitalna amaterska gledališka skupina. Slovenskemu teatru daje njihova igra spontanost, izvirno, v lastnem izpovednem potencialu utemeljeno ustvarjalno hotenje in zavidanja vredno komedijantsko energijo.

	'''[[Jernej Novak]], Ljubljanski dnevnik, 8. marec 1986		'''[[Jernej Novak]], Ljubljanski dnevnik, 8. marec 1986'''
	'''




Vrstica 210:		Vrstica 193:
	Tako kot Iztok Alidič smo prepričani, da je bojazen odveč, saj bi razvoj Gledališča čez cesto le pospešil profesionalizacijo in napredek Prešernovega gledališča, in vice versa: profesionalizacija PG bi razširila obzorja in manevrski prostor teatrskega Kranja in s tem tudi Gledališča čez cesto …		Tako kot Iztok Alidič smo prepričani, da je bojazen odveč, saj bi razvoj Gledališča čez cesto le pospešil profesionalizacijo in napredek Prešernovega gledališča, in vice versa: profesionalizacija PG bi razširila obzorja in manevrski prostor teatrskega Kranja in s tem tudi Gledališča čez cesto …

	'''[[Milan Dekleva]], Ljubljanski dnevnik, 6. avgust 1986		'''[[Milan Dekleva]], Ljubljanski dnevnik, 6. avgust 1986'''
	'''

	'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?'''		'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?'''
Vrstica 283:		Vrstica 265:

	'''D.P., Gorenjski glas, 10.junij 1986'''		'''D.P., Gorenjski glas, 10.junij 1986'''

			==Vir==
			* Cobiss

AnaK ob 06:44, 10. september 2010

2010-09-10T06:44:01Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:44, 10. september 2010
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	[[Kategorija:Dramatika\|Afrika]]		[[Kategorija:Dramatika\|Afrika]]

	;Avtor~~<nowiki>~~:~~</nowiki>~~ [[Milan Jesih]]		:Avtor: [[Milan Jesih]]
	;Leto nastanka~~<nowiki>~~:~~</nowiki> 1986~~		:Leto nastanka:
	;Žanr~~<nowiki>~~:~~</nowiki> Drama~~		:Žanr:
	;Krstna uprizoritev~~<nowiki>~~:~~</nowiki>~~ 05.03.1986, r. [[~~Iztok Alidič~~]], [[~~Gledališče čez cesto~~]]~~, Kranj (Delavski dom)~~		:Krstna uprizoritev: 05.03.1986, Delavski dom Kranj, [[Gledališče čez cesto]], režija: [[Iztok Alidič]]
	;10 ~~moških, 7~~ ženskih vlog		:Število moških vlog: 10
			:Število ženskih vlog: 7

	=Vsebina=		=Vsebina=

Iztok ob 06:01, 22. junij 2008

2008-06-22T06:01:28Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:01, 22. junij 2008
Vrstica 28:		Vrstica 28:
	*Medvedka: [[Neža Jagodic]]		*Medvedka: [[Neža Jagodic]]
	*Kravica Liska: [[Jelena Savič]]		*Kravica Liska: [[Jelena Savič]]
	*Ptička Sinička, Prepirljiva mravljica:: [[Nataša Perne]]		*Ptička Sinička, Prepirljiva mravljica: [[Nataša Perne]]
	*Bukvica: [[Klavdija ~~Debeljak~~]]		*Bukvica: [[Klavdija Debelak]]
	*Hrastko: [[Damjan Perne]]		*Hrastko: [[Damjan Perne]]
	*Počasni moped: [[Bojan Regouc]]		*Počasni moped: [[Bojan Regouc]]

Iztok ob 05:57, 22. junij 2008

2008-06-22T05:57:38Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:57, 22. junij 2008
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	*Marjetka Stražišar (hči, zaljubljena): [[Andreja Ažman]]		*Marjetka Stražišar (hči, zaljubljena): [[Andreja Ažman]]
	*Jožefina Stražišar (hči, noseča): [[Dunja Jekovec]]		*Jožefina Stražišar (hči, noseča): [[Dunja Jekovec]]
	*Mihael Završan (sosedov sin): [[[Igor ~~Pavlovič]~~]]		*Mihael Završan (sosedov sin): [[Igor PavloviČ]]
	*Martin Grilc (Jožefinin mož): [[Kondi Pižorn]]		*Martin Grilc (Jožefinin mož): [[Kondi Pižorn]]
	*Milan Gorišek (arhitekt iz mesta): [[Franci Kranjec]]		*Milan Gorišek (arhitekt iz mesta): [[Franci Kranjec]]

Iztok ob 05:56, 22. junij 2008

2008-06-22T05:56:39Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:56, 22. junij 2008
Vrstica 22:		Vrstica 22:
	*Marjetka Stražišar (hči, zaljubljena): [[Andreja Ažman]]		*Marjetka Stražišar (hči, zaljubljena): [[Andreja Ažman]]
	*Jožefina Stražišar (hči, noseča): [[Dunja Jekovec]]		*Jožefina Stražišar (hči, noseča): [[Dunja Jekovec]]
	*Mihael Završan (sosedov sin): [[Igor Pavlovič]]		*Mihael Završan (sosedov sin): [[[Igor Pavlovič]]]
	*Martin Grilc (Jožefinin mož): [[Kondi Pižorn]]		*Martin Grilc (Jožefinin mož): [[Kondi Pižorn]]
	*Milan Gorišek (arhitekt iz mesta): [[Franci Kranjec]]		*Milan Gorišek (arhitekt iz mesta): [[Franci Kranjec]]

Iztok ob 07:28, 20. junij 2008

2008-06-20T07:28:42Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:28, 20. junij 2008
Vrstica 183:		Vrstica 183:

	=Članki=		=Članki=



			'''Razgovor z umetniškim vodjem Gledališča čez cesto Iztokom Alidičem'''

			'''Gremo čez cesto v teater'''

			Kranjsko “Gledališče čez cesto” je amaterski oder, ki si je zastavil povsem „poklicne cilje“, v repertoarnem in organizacijskem smislu. Skupina gledaliških entuziastov (večina jih prihaja iz mladinske skupine Prešernovega gledališča), se je od leta 1982 razrasla v pravcato “ustanovo”. Takoj pa je treba reči, da gre za ustanovo, ki ji je tuja vsakršna birokratska komodnost. Načelo „Gledališča čez cesto“ ostaja prijateljstvo skozi umetnost. Da zapisane besede niso prazna hvala skupine pričajo podatki: kranjsko gledališče trenutno združuje tri sekcije (dramsko, ki bo imela v prihajajoči sezoni kar šest premier!), plesno in lutkovno (prva bo izvedla eno, druga dve premieri). „Gledališče čez cesto“ je v sezoni 1985/86 med drugim sodelovalo na Sterijinem pozorju, Beograjskem BRAMS-u (z dvema uprizoritvama), na Borštnikovem srečanju, srečanju Alpe-Jadran, na Poljskem in v Avstriji. Skupina je prejela nagradi Zlata ptica in malo prešernovo plaketo.

			O nastanku in razvoju „Gledališča čez cesto“ pa tudi o njegovi programski usmeritvi, sem se pogovarjal z umetniškim vodjem ansambla '''Iztokom Alidičem.''' Iztok Alidič je eno „pogonskih koles“ teatra, saj je v preteklih sezonah v njem sodeloval kot igralec, režiser, dramaturg, prirejevalec besedil, avtor itd…

			„Začelo se je pred štirimi leti, ko sva s Kondijem Pižornom naštudirala Mrožkove Emigrante. Predstava je prejela precej laskavih ocen. Bila je proglašena za najboljšo amatersko uprizoritev v Trebinju, za vlogi sva s Kondijem prejela Zlati maski. Kmalu zatem sem skušal vodstvo Prešernovega gledališča nagovoriti, naj mi pomaga ustanoviti nekakšen „levi oder“, kjer bi izvajali eksperimentalne projekte, sodobne komorne igre in podobno. Naletel sem na gluha ušesa: za Pinterja, Becketta, Ionesca ni bilo zanimanja“

			„Na pomoč mi je priskočil kranjski lutkar in igralec Cveto Sever: pod okriljem njegovega GLG (Gledališče, lutke, glasba ), je zaživela tudi naša skupina in uprizorila najprej Plešasto pevko Eugena Ionesca. S to predstavo smo uspešno gostovali po Sloveniji in na Poljskem. Kasneje smo hoteli repertoar razširiti tudi z uprizarjanjem slovenskih besedil. Kot prvi je krstni preizkus doživel tekst Andreja Blatnika Danes ali apokalipsa.. Že v sezoni 1983/84 smo naše delo dopolnili tudi z uprizoritvijo za mlade gledalce. Moja priredba Falladove Zgodbe o neprijetnem obisku je dobila priznanje kot najboljša predstava srečanja amaterskih odrov v Kočevju in bila gost Borštnikovega srečanja.

			Po skorajda enoletnem premoru (bil je povsem organizacijske narave), smo delo zastavili s še večjo energijo. Kot skupno produkcijo smo prikazali Mrožkovega Karla in mojo odrsko adaptacijo proznega besedila Boštjana Seliškarja Tanki so na meji. Sledila je nova mladinska igra, spet moja priredba Falladovega Petra Momljača, pa premiera Jesihove Afrike. Tako Karel in Tanki, kot Afrika so sodelovali na Brams-u, Afrika še na Malem Pozorju in festivalu Alpe-Jadran”.

			“Naj napovem še sezono 1986/87, ki po svoje priča o moči ansambla in tudi odprtosti gledališča do novih spoznanj: najprej bomo izvedli krstno uprizoritev Vedomca Kriša Petra Božiča (dramaturg Taras Kermauner, režija Srečo Špik), sledila bo mladinska igra Bratec (v moji priredbi in režiji Janeza Valentiča), Harolda Pinterja Strežni jašek (režija Igor Likar, dramaturg Peter Božič), in kot dolg iz prejšnje sezone, uprizoritev Podstrešja Janeza Žmavca. V sodelovanju s plesno in lutkovno sekcijo pripravljamo dva multimedialna projekta (spolnost mravljinčka – senčni teater, film, igra na osnovi moje tekstovne predloge in izbor poezije Boštjana Seliškarja “Šele ko moreš, greš”, v režiji Marijana Pušavca), večmedijsko lutkovno predstavo Jonathan Livingston Galeb (Bach – Zagoričnik, režija Vladimir Rooss) in plesni dogodek Marabujev dan, ki bo delo koreografinje Dragice Klavora”.

			“Zdi se mi, da smo dokazali, da je mogoče s trdim garanjem in odgovornostjo do dela doseči visoko igralsko in ustvarjalno raven. Kot je razvidno, smo se zavestno odločili široko odpreti vrata zunanjim sodelavcem. To bo za ansambel nova priložnost učenja skozi delo.. Gledališča se ne da do konca, v to sem prepričan, naučiti na akademiji. Dejstvo, da moramo v Gledališču čez cesto vsi delati vse, nas na določen način tudi gradi: od nas zahteva discipline in spoštovanje izkušenj. S tem nočem reči, da hočemo postati dobro obrtno gledališče: pridobljenega znanja nočemo oropati inovacij, lastnih izumov, spontanih sprememb, iskanja.

			Drugače rečeno: nobene stvari nočemo storiti na silo. Biti hočemo angažirani, v napetem odnosu do moderne stvarnosti. Izkoristiti hočemo probleme sodobnih družbenih sprememb, če s tako zastavljenim repertoarjem dobimo občinstvo. V Kranju namreč povsem svoje publike še nimamo. Morda v zasnutku, saj nas največ obiskujejo srednješolci. Veseli nas, da so izredno odmevne naše predstave na gostovanjih (naj povem, da smo imeli do 1. julija 81 predstav, od tega kar 56 na gostovanjih…“

			Besede Iztoka Alidiča je treba dopolniti s podatkom, da vsi člani in sodelavci „Gledališča čez cesto“ delajo povsem brezplačno, brez honorarjev, dnevnic in podobno. O sedaj je na takšen način, kot kaže razvoj teatra, šlo. Zdi pa se, da sodelovanje z Zvezo kulturnih organizacij občine Kranj, v bodoče ne bodo zadostovale za razvoj teatra. Člani Gledališča čez cesto upajo, da bo njihova prošnja, naslovljena na Kulturno skupnost Kranj, naletela na razumevanje. Vsebinsko bogatega, a oblikovno „praznega teatra“, ni mogoče gojiti kar naprej brez usodnih posledic. Tudi ni mogoče v nedogled plačevati najemnine za dvorano, v kateri vadiš in nastopaš (Delavski dom). Toliko manj je zato razumljivo, da prihaja v zadnjem času, kot se je izrazil Iztok Alidič do „čudnih razmerij Gledališča čez cesto s Prešernovim gledališčem, do nekakšne tihe vojne.“Prešernovo gledališče naj bi bilo prizadeto zavoljo razvoja Gledališča čez cesto, „češ, da to škoduje njihovi profesionalizaciji“.

			Tako kot Iztok Alidič smo prepričani, da je bojazen odveč, saj bi razvoj Gledališča čez cesto le pospešil profesionalizacijo in napredek Prešernovega gledališča, in vice versa: profesionalizacija PG bi razširila obzorja in manevrski prostor teatrskega Kranja in s tem tudi Gledališča čez cesto …

			'''[[Milan Dekleva]], Ljubljanski dnevnik, 6. avgust 1986
			'''

	'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?'''		'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?'''

Iztok ob 07:18, 20. junij 2008

2008-06-20T07:18:31Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:18, 20. junij 2008
Vrstica 184:		Vrstica 184:
	=Članki=		=Članki=

	'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?		'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?'''
	'''
	'''Zlatoptičniki		'''Zlatoptičniki'''
	'''
	Eksperimentalno gledališče, Gledališče čez cesto iz Kranja, ki je bilo letos nagrajeno z zlato ptico, je v svojih dveh letih delovanja, posebno pa v zadnji sezoni, pokazalo, da to ni običajna podeželska skupina, ampak je vse pozornosti vredno, zanimivo gledališče. Omenimo naj nekaj njihovih predstav: Blatnik Danes ali apokalipsa, Mrožek Karel in Seliškar Tanki so na meji, Jesih Afrika. '''Kondi Pižorn''' je vodja gledališča in obenem tudi izvrsten igralec. Tu je nekaj odlomkov pogovora z njim:		Eksperimentalno gledališče, Gledališče čez cesto iz Kranja, ki je bilo letos nagrajeno z zlato ptico, je v svojih dveh letih delovanja, posebno pa v zadnji sezoni, pokazalo, da to ni običajna podeželska skupina, ampak je vse pozornosti vredno, zanimivo gledališče. Omenimo naj nekaj njihovih predstav: Blatnik Danes ali apokalipsa, Mrožek Karel in Seliškar Tanki so na meji, Jesih Afrika. '''Kondi Pižorn''' je vodja gledališča in obenem tudi izvrsten igralec. Tu je nekaj odlomkov pogovora z njim:

Iztok ob 07:15, 20. junij 2008

2008-06-20T07:15:23Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:15, 20. junij 2008
Vrstica 183:		Vrstica 183:

	=Članki=		=Članki=

			'''Gledališče čez cesto - gledališče na cesti!?
			'''
			'''Zlatoptičniki
			'''
			Eksperimentalno gledališče, Gledališče čez cesto iz Kranja, ki je bilo letos nagrajeno z zlato ptico, je v svojih dveh letih delovanja, posebno pa v zadnji sezoni, pokazalo, da to ni običajna podeželska skupina, ampak je vse pozornosti vredno, zanimivo gledališče. Omenimo naj nekaj njihovih predstav: Blatnik Danes ali apokalipsa, Mrožek Karel in Seliškar Tanki so na meji, Jesih Afrika. '''Kondi Pižorn''' je vodja gledališča in obenem tudi izvrsten igralec. Tu je nekaj odlomkov pogovora z njim:

			'''Gledališče čez cesto. Kdaj, kako, zakaj?'''

			Naša skupina je nastala tako, da se pravega začetka sploh ne spomnimo. S predstavo Emigranta, kjer sva igrala Iztok Alidič in jaz, Andrej Krajcer pa je bil vodja predstave, se je začel pogovor o skupini, ki bi delovala v okviru Prešernovega teatra v Kranju. Potem se je izkazalo, da Prešernov teater ni za take off skupine. Do ločitve od Prešernovega teatra je prišlo zaradi predstave Plešasta pevka v režiji Iztoka Alidiča, ki jo je Matija Logar odklonil in z njo smo šli na svoje – čez cesto. Ta teater pa v bistvu sploh še ni začel delovati. To pa zato, ker še nismo tako organizirani, kot bi morali biti. Če bi imeli to urejeno, bi se potem bolj ukvarjali z umetnostjo, mislim, laže bi izpeljali predstave.

			'''V čem so organizacijske pomanjkljivosti?'''

			Organizacijske pomanjkljivosti? Te so v tehniki. Razsvetljava, tehnična oprema, kostumi, garderoba, pripravljanje predstav, to so težave. Ko končno prideš do tehnika, je ta že v diskotekah in podobno in ga ne moreš dobiti za stalno. Poglej: naslednjo sezono bomo pripravili štiri predstave. En sam tehnik ne more imeti v glavi vseh štirih predstav, torej potrebujemo vsaj štiri tehnike, oziroma enega ali dva na predstavo, da se eventualno lahko zamenjata. Enako je z mano. Jaz zdajle igram v vseh predstavah in sem na smrt izmučen. Če ne bi bil tako predan teatru, ne vem kako bi bilo.

			'''Še kakšni drugi problemi?'''

			Ja. Zdaj so nas pustili brez denarja in lahko že razmišljamo o nadaljni možnosti teatra. Mislim, zanimanja je veliko, igralci imajo interes, denarja pa ni in tako bomo imeli naslednjo sezono hude težave.

			'''Kje pa ste dobili toliko igralcev? Mnoga elitna gledališča nimajo toliko zagnanih in kvalitetnih igralcev.'''

			Pri nas je trenutno 35 igralcev. Večina igralcev je prišla iz matične ustanove – Prešernovega teatra, nekateri iz mladinske skupine, Iztok Alidič in jaz iz članske. Pri Prešernovem teatru so odigrali največ eno do dve predstavi, potem pa dobili brco v rit, ker se naprej od mladinske skupine ni dalo priti. Šele pri nas lahko razvijajo svoje igralske sposobnosti. Poglej na primer natašo Perne (Prepirljiva mravljica iz Afrike). Ona takih stvari, kot jih vidimo v Afriki, v Prešernovem teatru ni izvajala. Njen brat Damjan (Hrastko v Afriki) je prišel s ceste, kakor tudi nekateri drugi. Povem ti, ti ljudje so se izredno dobro vključili v teater.

			'''Pa problemi z ljudmi? Težko je obdržati vse v redu.'''

			Nas žene taka sila, moč, brez katere bi že zdavnaj propadli. Saj se skregamo, ampak to ni nič hudega, če se kregamo recimo zaradi predstave, igre. To pa ni tisto, zaradi česar se kregajo profesionalci. Oni se kregajo zaradi denarja. Pri denarju pa se konča tudi umetnost.

			'''Veš, kaj mislim?M islim, da se boste izmolzli s tem svojim delom.'''

			No, jaz pa mislim ravno nasprotno. Recimo, Karla in tanke najbolje igram takrat, ko sem na smrt utrujen. In igralec se bo najbolje potrudil, recimo v Afriki, če bo prišel utrujen na oder. Zakaj? Ker bo dal zadnji atom energije iz sebe, da bo spravil iz sebe glas. Ampak glas ima dober. To se pravi, da ne bo napenjal glasu, ampak svojo notranjost. Takrat bo začel živeti predstavo. On ne bo več igral, živel bo za to stvar. Najbolj se je treba pri igralcih bati, da bodo pozirali občinstvu, kar se rado zgodi s profesionalci.

			'''Kako se sploh bilo z Afriko? Kako je sploh prišlo do te predstave?'''

			Ko je prišlo to besedilo do mene, sem si rekel, da tako trapastih dialogov še nisem videl. Pa tudi smešni se mi niso zdeli. Iztok Alidič pa je v tej predstavi kot režiser briljiral. Ne da bi mu rad pel glorijo, ker ima tudi on svoje slabe strani, a marsikateri akademik se lahko skrije pred njim. Šele on nam je pokazal, kaj pomenijo posamezni liki v igri (Štajerec, Bosanec, Stražišar, češki pijanček). V tekstu si tega človeka ne more razložiti. Nekaj neverjetnega pa je, kako je Iztok razvil te like.

			'''Kako dolgo ste izdelovali to predstavo?'''
			To smo delali od decembra lani do 5.3. 86. Tri mesece zelo intenzivnih vaj.

			'''Kot večkraten gledalec sem dobil občutek, da se predstava ves čas dograjuje, kot da vam je zmanjkalo časa dokončati delo.'''

			Prav imaš. Recimo: tri vaje pred premiero smo vložili v igro slovensko zastavo. Mislim na tisti prizor, v katerem Zver Štajercu ubije tri otroke. S tem mu ubije v bistvu bratstvo in enotnost, obenem pa razširi pomen celotne predstave.

			'''Kako je bilo z nemško himno? Na premieri je bila glasna, razločna, potem, v naslednjih predstavah pa vedno tišja. Zakaj?'''

			To je zaradi tehnike. Z glasbo imamo strašne probleme.

			'''Kaj pa, recimo, režiser Alidič? S kakšnimi težavami se srečujete pri njem, mislim, česa se je pri njem treba bati?'''

			Da se ne bi začel ponavljati. S tem mislim, da ne bi uporabljal vedno istih izpeljav, scen.

			K temu dodajamo misel Petra Božiča o tej kranjski skupini, ki jo je izrekel ob podelitvi Zlate ptice:
			„Ta skupina ima velike perspektive zaradi nekaj vsebinskih prvin, ki jo odlikujejo:
			- Ima zagon, ki je lasten zgolj ljubiteljskim gledališkim skupinam kot profesionalnim.
			- Od večine ljubiteljskih skupin jo loči razmeroma dobro poznavanje vseh gledaliških sredstev izražanja, ki je na profesionalni ravni.
			- Ima prednost pred profesionalnimi gledališči, ker ni zamejena v zbirokratizirane sheme institucije.
			To je mogoče otipljivo zaznati v njihovih predstavah, ki so profesionalne, vendar ne omejene s profesionalnimi šablonami, s prvinskim ljubiteljskim zagonom, ne da bi ta zagon zmanjšalo običajno ljubiteljsko nepoznavanje igralskih sredstev, kar pomeni, da je v nasprotju z ljubiteljskimi skupinami kvaliteta predstav prej pravilo kot naključje.

			'''Egist Zagoričnik, Mladina, 12. junij 1986'''


	'''Uspešni na Malem pozorju'''		'''Uspešni na Malem pozorju'''

Iztok ob 07:08, 20. junij 2008

2008-06-20T07:08:03Z

@@ Vrstica 85: / Vrstica 85: @@
 '''Pavliha, 17.julij. 1986
 '''
 '''Razgradnja idile'''
@@ Vrstica 177: / Vrstica 183: @@
 =Članki=