Aleš Jan - Zgodovina strani

Maruša: /* Zunanje povezave */

2020-04-30T12:11:07Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:11, 30. april 2020
Vrstica 1.235:		Vrstica 1.235:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/kratka-radijska-igra/174380643 Radio me je izpolnjeval - portretna študija režiserja in pedagoga Aleša Jana, Kratka radijska igra - www.rtvslo.si, 24.06.2015]		*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/kratka-radijska-igra/174380643 Radio me je izpolnjeval - portretna študija režiserja in pedagoga Aleša Jana, Kratka radijska igra - www.rtvslo.si, 24.06.2015]
			*[https://ars.rtvslo.si/2020/03/nasi-umetniki-pred-mikrofonom-63/ Naši umetniki pred mikrofonom: Aleš Jan - www.ars.rtvslo.si, 11.04.2020]

Maruša: /* Nagrade */

2020-03-27T14:58:33Z

Nagrade

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:58, 27. marec 2020
Vrstica 1.199:		Vrstica 1.199:

	==Nagrade==		==Nagrade==
			*2020 [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije\|Nagrada »Polde Bibič«]]
	*2016 NAGRADA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA za delovanje na umetniškem, organizacijskem, mednarodnem, pedagoškem in znanstvenem področju		*2016 NAGRADA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA za delovanje na umetniškem, organizacijskem, mednarodnem, pedagoškem in znanstvenem področju
	*2007 PRIZNANJE RTV SLO za prejemnike mednarodnih nagrad 2007; (vezano na nagrado IRIB v Iranu za A.T.L.)		*2007 PRIZNANJE RTV SLO za prejemnike mednarodnih nagrad 2007; (vezano na nagrado IRIB v Iranu za A.T.L.)

Anja: /* Nagrade */

2018-03-26T10:46:51Z

Nagrade

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:46, 26. marec 2018
Vrstica 1.199:		Vrstica 1.199:

	==Nagrade==		==Nagrade==
			*2016 NAGRADA GLAVNEGA MESTA LJUBLJANA za delovanje na umetniškem, organizacijskem, mednarodnem, pedagoškem in znanstvenem področju
	*2007 PRIZNANJE RTV SLO za prejemnike mednarodnih nagrad 2007; (vezano na nagrado IRIB v Iranu za A.T.L.)		*2007 PRIZNANJE RTV SLO za prejemnike mednarodnih nagrad 2007; (vezano na nagrado IRIB v Iranu za A.T.L.)
	*NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KULTURNO ODDAJO Za dokumentarno oddajo A.T.L. Anton Tomaž Linhart; MEDIAMIXX FESTIVAL; Ivo Svetina-Aleš Jan: A.T.L.; Albena, Bolgarija, 10.06.2007		*NAGRADA ZA NAJBOLJŠO KULTURNO ODDAJO Za dokumentarno oddajo A.T.L. Anton Tomaž Linhart; MEDIAMIXX FESTIVAL; Ivo Svetina-Aleš Jan: A.T.L.; Albena, Bolgarija, 10.06.2007

Anja: /* Življenjepis */

2018-03-26T10:43:23Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:43, 26. marec 2018
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	Aleš Jan se je rodil 1943 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo, ki jo je zaključil z maturitetno nalogo “Uprizoritve Cankarjevih dram na Slovenskem”. Po končani gimnaziji je najprej študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani smer A/slovenski jezik in književnost in B/ primerjalna književnost in literarna teorija. Po končani I. stopnji B predmeta in absolutoriju A predmeta je študiral tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in TV smer gledališka in radijska režija kjer je diplomiral 1968 z uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide. Za seminarsko delo “Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah” je prejel študentsko Prešernovo nagrado.		Aleš Jan se je rodil 1943 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo, ki jo je zaključil z maturitetno nalogo “Uprizoritve Cankarjevih dram na Slovenskem”. Po končani gimnaziji je najprej študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani smer A/slovenski jezik in književnost in B/ primerjalna književnost in literarna teorija. Po končani I. stopnji B predmeta in absolutoriju A predmeta je študiral tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in TV smer gledališka in radijska režija kjer je diplomiral 1968 z uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide. Za seminarsko delo “Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah” je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

	Po končanem študiju se je kot režiser redno zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), s katerim je neprekinjeno (razen med služenjem vojaškega roka) redno sodeloval od leta 1949, najprej kot otrok-igralec, kasneje kot asistent režije in že med študijem kot režiser-pogodbenik. Njegov režijski opus obsega več kot 550 radijskih iger za odrasle, otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger nanizank itd. Z deli v njegovi režiji je Radio Slovenija sodeloval na skoraj vseh mednarodnih festivalih (Prix Italia, Prix Futura, Prix Europa, Premio Ondas, Prix Morishige, Prix Monte Carlo, Urti prize, Fedor, Prix Ostankino, Prix OIRT, Prix Marulić, Mediamixx, IRIB International Radio Festival, etc.). Kot gost je režiral po vseh radijskih postajah nekdanje Jugoslavije in po številnih evropskih radijskih postajah (Berlin, Budimpešta, Bratislava, Dubaj, Praga, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Reykjavik, Trst, etc.). Bil je med prvimi režiserji novo uvedenega programa “Val 202” in prvi ter dolgoletni režiser oddaje “V nedeljo zvečer”. Zrežiral je tudi več kot 60 iger na nosilcih zvoka. Sočasno z delom v radijskem mediju je deloval kot režiser v vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališčih in v operi ter v poklicnih gledališčih na področju bivše Jugoslavije. Zrežiral je preko 50 gledaliških predstav najrazličnejših zvrsti - od klasičnih, mladinskih, lutkovnih, eksperimentalnih do opernih. Vzporedno s tema dvema umetniškima dejavnostma je pripravil več manifestativnih prireditev		Po končanem študiju se je kot režiser redno zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), s katerim je neprekinjeno (razen med služenjem vojaškega roka) redno sodeloval od leta 1949, najprej kot otrok-igralec, kasneje kot asistent režije in že med študijem kot režiser-pogodbenik. Njegov režijski opus obsega več kot 550 radijskih iger za odrasle, otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger nanizank itd. Z deli v njegovi režiji je Radio Slovenija sodeloval na skoraj vseh mednarodnih festivalih (Prix Italia, Prix Futura, Prix Europa, Premio Ondas, Prix Morishige, Prix Monte Carlo, Urti prize, Fedor, Prix Ostankino, Prix OIRT, Prix Marulić, Mediamixx, IRIB International Radio Festival, etc.). Kot gost je režiral po vseh radijskih postajah nekdanje Jugoslavije in po številnih evropskih radijskih postajah (Berlin, Budimpešta, Bratislava, Dubaj, Praga, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Reykjavik, Trst, etc.). Bil je med prvimi režiserji novo uvedenega programa “Val 202” in prvi ter dolgoletni režiser oddaje “V nedeljo zvečer”. Zrežiral je tudi več kot 60 iger na nosilcih zvoka. Sočasno z delom v radijskem mediju je deloval kot režiser v vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališčih in v operi ter v poklicnih gledališčih na področju bivše Jugoslavije. Zrežiral je preko 50 gledaliških predstav najrazličnejših zvrsti - od klasičnih, mladinskih, lutkovnih, eksperimentalnih do opernih. Vzporedno s tema dvema umetniškima dejavnostma je pripravil več manifestativnih prireditev.


	Na področju organizacijskega in vodstvenega radijskega in kulturnega delovanja je bil leta 1984 imenovan za vodjo režije v Radiu Ljubljana, po reorganizaciji 1986 pa za urednika uredništva igranega programa Radia Slovenija. Bil je član komisije za odnose med RTV in [[AGRFTV]], član komisije za kulturo v JRT (Jugoslovanska radiotelevizija), in od 1989 dalje član komisije za kulturo pri EBU (Zveza evropskih radijskih postaj). Od 1992 do 1995 je bil koordinator EBU za radijsko igro, od 1995 do 1998 koordinator EBU za radijsko igro in specialne projekte, od 1998 dalje je član EBU projektne skupine za radijsko igro zadolžen za koordinacijo mednarodnih dogodkov in teoretično delo. V letu 2001 je opravljal delo in funkcijo koordinatorja EBU za radijsko igro. Prav tako je član strokovnih teles festivalov Prix Italia in Prix Ex Aequo. Bil je tudi član in večkrat predsednik mednarodnih žirij na področju radijski igre v okviru festivalov Prix Italia, Prix Futura, Urti Prize and Ex Aequo.		Na področju organizacijskega in vodstvenega radijskega in kulturnega delovanja je bil leta 1984 imenovan za vodjo režije v Radiu Ljubljana, po reorganizaciji 1986 pa za urednika uredništva igranega programa Radia Slovenija. Bil je član komisije za odnose med RTV in [[AGRFTV]], član komisije za kulturo v JRT (Jugoslovanska radiotelevizija), in od 1989 dalje član komisije za kulturo pri EBU (Zveza evropskih radijskih postaj). Od 1992 do 1995 je bil koordinator EBU za radijsko igro, od 1995 do 1998 koordinator EBU za radijsko igro in specialne projekte, od 1998 dalje je član EBU projektne skupine za radijsko igro zadolžen za koordinacijo mednarodnih dogodkov in teoretično delo. V letu 2001 je opravljal delo in funkcijo koordinatorja EBU za radijsko igro. Prav tako je član strokovnih teles festivalov Prix Italia in Prix Ex Aequo. Bil je tudi član in večkrat predsednik mednarodnih žirij na področju radijski igre v okviru festivalov Prix Italia, Prix Futura, Urti Prize and Ex Aequo.


	V domačih strokovnih organizacijah je član Združenja dramskih umetnikov Slovenije kjer je bil v času od 1988-1992 tudi predsednik; uvedel je Recitacijski maraton ob slovenskem kulturnem prazniku pred Prešernovimn spomenikom v Ljubljani. Na kulturno-političnem področju je bil v času od 1985-1989 predsednik Zbora izvajalcev pri Kulturni skupnosti Slovenije, član Sveta Drame SNG Ljubljana, član Sveta RTV Slovenija in drugih strokovnih teles.		V domačih strokovnih organizacijah je član Združenja dramskih umetnikov Slovenije kjer je bil v času od 1988-1992 tudi predsednik; uvedel je Recitacijski maraton ob slovenskem kulturnem prazniku pred Prešernovimn spomenikom v Ljubljani. Na kulturno-političnem področju je bil v času od 1985-1989 predsednik Zbora izvajalcev pri Kulturni skupnosti Slovenije, član Sveta Drame SNG Ljubljana, član Sveta RTV Slovenija in drugih strokovnih teles.


	V 70-ih letih je bil prvič izvoljen za docenta za radijsko režijo na [[Akademiji za gledališče, radio, film in TV]]. Leta 1998 je bil imenovan za rednega profesorja Ljubljanske univerze za predmeta radijska igra ter radijska zgodovina in gledališika režija. Je tudi mentor pri postdiplomskem študiju. Mnogi njegovi študenti so že uveljavljeni umetniki. Nekateri med njimi so s svojimi projekti že sodelovali na mednarodnih festivalih in tudi že prejeli nagrado ali bili nominirani zanjo. Kot gostujoči profesor poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani.		V 70-ih letih je bil prvič izvoljen za docenta za radijsko režijo na [[Akademiji za gledališče, radio, film in TV]]. Leta 1998 je bil imenovan za rednega profesorja Ljubljanske univerze za predmeta radijska igra ter radijska zgodovina in gledališika režija. Je tudi mentor pri postdiplomskem študiju. Mnogi njegovi študenti so že uveljavljeni umetniki. Nekateri med njimi so s svojimi projekti že sodelovali na mednarodnih festivalih in tudi že prejeli nagrado ali bili nominirani zanjo. Kot gostujoči profesor poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


	Poleg umetniškega in pedagoškega dela v Sloveniji je predaval na srečanjih in simpozijih doma in v tujini. Med njimi velja omeniti predavanja o "Danteju na slovenskem radiu" v Rimu v okviru kulture RAI, predavanje za romuski radio, esej za radio WDR Koeln, uvodne študije za knjige o radijski igri, za Antologijo sodobne slovenske radijske igre ter članke v reviji EBU Diffussion ter predavanje na simpoziju o dokumentarnih oddajah v radiu v Neaplju in na temo Pisanje za radio v Machhadu v Iranu. Na temo “radijska kultura” je za Enciklopedijo Slovenije napisal gesli RADIJSKA IGRA in RADIJSKA REŽIJA. Kot vodja projektov v mednarodnem prostoru je sodeloval pri pripravi in izvedbi ter vodenju mednarodnih simpozijev v Firenzah 1988, Edinburghu 1992, Bledu 1995, v Antwerpnu 1998, na Hvaru 1999, Bratislavi 2001 Hvar 2004, Berlin 2004, Mashhad-Iran 2007. Kot predavatelj je sodeloval na simpoziju Delovne skupnosti Alpe-Jadran ter v okviru strokovnih simpozijev EBU. 1992 je za enega takih simpozijev pripravil 16 jezično radijsko verzijo Burgessove drame Srečanje v Valladolidu.		Poleg umetniškega in pedagoškega dela v Sloveniji je predaval na srečanjih in simpozijih doma in v tujini. Med njimi velja omeniti predavanja o "Danteju na slovenskem radiu" v Rimu v okviru kulture RAI, predavanje za romuski radio, esej za radio WDR Koeln, uvodne študije za knjige o radijski igri, za Antologijo sodobne slovenske radijske igre ter članke v reviji EBU Diffussion ter predavanje na simpoziju o dokumentarnih oddajah v radiu v Neaplju in na temo Pisanje za radio v Machhadu v Iranu. Na temo “radijska kultura” je za Enciklopedijo Slovenije napisal gesli RADIJSKA IGRA in RADIJSKA REŽIJA. Kot vodja projektov v mednarodnem prostoru je sodeloval pri pripravi in izvedbi ter vodenju mednarodnih simpozijev v Firenzah 1988, Edinburghu 1992, Bledu 1995, v Antwerpnu 1998, na Hvaru 1999, Bratislavi 2001 Hvar 2004, Berlin 2004, Mashhad-Iran 2007. Kot predavatelj je sodeloval na simpoziju Delovne skupnosti Alpe-Jadran ter v okviru strokovnih simpozijev EBU. 1992 je za enega takih simpozijev pripravil 16 jezično radijsko verzijo Burgessove drame Srečanje v Valladolidu.


	Kot urednik uredništva je vodil uredniško politiko, ki je omogočala in vzpodbujala programske novitete in se uspešno uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru - v Sloveniji s pozitivnimi ocenami strokovnih kritikov (v drugih medijih) in s popularno nagrad VIKTOR leta 1997 in 1998, v tujini pa s predstavitvami na mednarodnih festivalih. Takšna uredniška politika je pripeljala do uveljavitve slovenske radijske igre in njenih ustvarjalcev v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Ena izmed teh uveljavitev je, da je EBU na Janovo pobudo uvedla projekt “Ciklus predstavitev kultur manjštevilnih narodov”, v katerem je bila slovenska radijska igra imenovana za “EBU kulturo leta 1995”. V okviru te akcije je v letu 1995 slovensko radijsko igro, prevedeno v jezike drugih evropskih narodov, poslušalo okrog 250 milijonov poslušalcev raznih evropskih radijskih postaj.		Kot urednik uredništva je vodil uredniško politiko, ki je omogočala in vzpodbujala programske novitete in se uspešno uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru - v Sloveniji s pozitivnimi ocenami strokovnih kritikov (v drugih medijih) in s popularno nagrad VIKTOR leta 1997 in 1998, v tujini pa s predstavitvami na mednarodnih festivalih. Takšna uredniška politika je pripeljala do uveljavitve slovenske radijske igre in njenih ustvarjalcev v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Ena izmed teh uveljavitev je, da je EBU na Janovo pobudo uvedla projekt “Ciklus predstavitev kultur manjštevilnih narodov”, v katerem je bila slovenska radijska igra imenovana za “EBU kulturo leta 1995”. V okviru te akcije je v letu 1995 slovensko radijsko igro, prevedeno v jezike drugih evropskih narodov, poslušalo okrog 250 milijonov poslušalcev raznih evropskih radijskih postaj.

			Za svoje delo na umetniškem področju je v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini prejel več kot 30 nagrad za režijo v vseh zvrsteh radijskega področja (drama, glasba, dokumentarne in eksperimentalne oddaje) in na gledališkem področju (drama, opera, lutkovne predstave), med njimi nagrado PRIX RAI na festivalu prix Italia 1978, nagrado PRIX OIRT na festivalu OIRT Varšava 1988, in nagrado na IRIB International Radio Festival 2006 v Iranu, nagrado na festivalu Mediamixx v Bolgariji 2007, nagrado združenja dramskih umetnikov Poljske, nagrado za gledališko režijo v BiH, Borštnikovo priznanje, itd. Za režijsko delovanje na radijskem področju je prejel tudi najvišji slovenski kulturni priznanji - nagrado Prešernovega sklada 1978 in Župančičevo nagrado 2001. Leta 2016 je prejel Nagrado glavnega mesta Ljubljana za delovanje na umetniškem, organizacijskem, mednarodnem, pedagoškem in znanstvenem področju.
	Za svoje delo na umetniškem področju je v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini prejel več kot 30 nagrad za režijo v vseh zvrsteh radijskega področja (drama, glasba, dokumentarne in eksperimentalne oddaje) in na gledališkem področju (drama, opera, lutkovne predstave), med njimi nagrado PRIX RAI na festivalu prix Italia 1978, nagrado PRIX OIRT na festivalu OIRT Varšava 1988, in nagrado na IRIB International Radio Festival 2006 v Iranu, nagrado na festivalu Mediamixx v Bolgariji 2007, nagrado združenja dramskih umetnikov Poljske, nagrado za gledališko režijo v BiH, Borštnikovo priznanje, itd. Za režijsko delovanje na radijskem področju je prejel tudi najvišji slovenski kulturni priznanji - nagrado Prešernovega sklada 1978 in Župančičevo nagrado 2001.
	<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>		<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>

Anja ob 09:03, 23. junij 2016

2016-06-23T09:03:41Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:03, 23. junij 2016
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<div style="float: right">[[Slika:~~Getfoto6~~.jpg\|~~250 px\|Aleš Jan, december 2007, <small>foto~~: ~~STA</small>~~]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Aleš_Jan_foto_zdus.jpg\|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Jan, Aleš]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Jan, Aleš]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Jan, Aleš]]		[[Kategorija:Režiserji\|Jan, Aleš]]

MitjaS ob 05:45, 10. maj 2016

2016-05-10T05:45:43Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 07:45, 10. maj 2016
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Aleš Jan se je rodil 1943 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo, ki jo je zaključil z maturitetno nalogo “Uprizoritve Cankarjevih dram na Slovenskem”. Po končani gimnaziji je najprej študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani smer A/slovenski jezik in književnost in B/ primerjalna književnost in literarna teorija. Po končani I. stopnji B predmeta in absolutoriju A predmeta je študiral tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in TV smer gledališka in radijska režija kjer je diplomiral 1968 z uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide. Za seminarsko delo “Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah” je prejel študentsko Prešernovo nagrado.		Aleš Jan se je rodil 1943 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo, ki jo je zaključil z maturitetno nalogo “Uprizoritve Cankarjevih dram na Slovenskem”. Po končani gimnaziji je najprej študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani smer A/slovenski jezik in književnost in B/ primerjalna književnost in literarna teorija. Po končani I. stopnji B predmeta in absolutoriju A predmeta je študiral tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in TV smer gledališka in radijska režija kjer je diplomiral 1968 z uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide. Za seminarsko delo “Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah” je prejel študentsko Prešernovo nagrado.


	Po končanem študiju se je kot režiser redno zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), s katerim je neprekinjeno (razen med služenjem vojaškega roka) redno sodeloval od leta 1949, najprej kot otrok-igralec, kasneje kot asistent režije in že med študijem kot režiser-pogodbenik. Njegov režijski opus obsega več kot 550 radijskih iger za odrasle, otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger nanizank itd. Z deli v njegovi režiji je Radio Slovenija sodeloval na skoraj vseh mednarodnih festivalih (Prix Italia, Prix Futura, Prix Europa, Premio Ondas, Prix Morishige, Prix Monte Carlo, Urti prize, Fedor, Prix Ostankino, Prix OIRT, Prix Marulić, Mediamixx, IRIB International Radio Festival, etc.). Kot gost je režiral po vseh radijskih postajah nekdanje Jugoslavije in po številnih evropskih radijskih postajah (Berlin, Budimpešta, Bratislava, Dubaj, Praga, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Reykjavik, Trst, etc.). Bil je med prvimi režiserji novo uvedenega programa “Val 202” in prvi ter dolgoletni režiser oddaje “V nedeljo zvečer”. Zrežiral je tudi več kot 60 iger na nosilcih zvoka. Sočasno z delom v radijskem mediju je deloval kot režiser v vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališčih in v operi ter v poklicnih gledališčih na področju bivše Jugoslavije. Zrežiral je preko 50 gledaliških predstav najrazličnejših zvrsti - od klasičnih, mladinskih, lutkovnih, eksperimentalnih do opernih. Vzporedno s tema dvema umetniškima dejavnostma je pripravil več manifestativnih prireditev		Po končanem študiju se je kot režiser redno zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), s katerim je neprekinjeno (razen med služenjem vojaškega roka) redno sodeloval od leta 1949, najprej kot otrok-igralec, kasneje kot asistent režije in že med študijem kot režiser-pogodbenik. Njegov režijski opus obsega več kot 550 radijskih iger za odrasle, otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger nanizank itd. Z deli v njegovi režiji je Radio Slovenija sodeloval na skoraj vseh mednarodnih festivalih (Prix Italia, Prix Futura, Prix Europa, Premio Ondas, Prix Morishige, Prix Monte Carlo, Urti prize, Fedor, Prix Ostankino, Prix OIRT, Prix Marulić, Mediamixx, IRIB International Radio Festival, etc.). Kot gost je režiral po vseh radijskih postajah nekdanje Jugoslavije in po številnih evropskih radijskih postajah (Berlin, Budimpešta, Bratislava, Dubaj, Praga, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Reykjavik, Trst, etc.). Bil je med prvimi režiserji novo uvedenega programa “Val 202” in prvi ter dolgoletni režiser oddaje “V nedeljo zvečer”. Zrežiral je tudi več kot 60 iger na nosilcih zvoka. Sočasno z delom v radijskem mediju je deloval kot režiser v vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališčih in v operi ter v poklicnih gledališčih na področju bivše Jugoslavije. Zrežiral je preko 50 gledaliških predstav najrazličnejših zvrsti - od klasičnih, mladinskih, lutkovnih, eksperimentalnih do opernih. Vzporedno s tema dvema umetniškima dejavnostma je pripravil več manifestativnih prireditev

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-01-07T09:47:05Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:47, 7. januar 2016
Vrstica 1.240:		Vrstica 1.240:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
			*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/kratka-radijska-igra/174380643 Radio me je izpolnjeval - portretna študija režiserja in pedagoga Aleša Jana, Kratka radijska igra - www.rtvslo.si, 24.06.2015]

Anja ob 06:54, 11. marec 2015

2015-03-11T06:54:49Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:54, 11. marec 2015
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<div style="float: right">[[Slika:Getfoto6.jpg\|250 px\|Aleš Jan, december 2007, <small>foto: STA</small>]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Getfoto6.jpg\|250 px\|Aleš Jan, december 2007, <small>foto: STA</small>]]</div>


	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Jan, Aleš]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Jan, Aleš]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Jan, Aleš]]		[[Kategorija:Režiserji\|Jan, Aleš]]
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Aleš Jan se je rodil 1943 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo, ki jo je zaključil z maturitetno nalogo “Uprizoritve Cankarjevih dram na Slovenskem”. Po končani gimnaziji je najprej študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani smer A/slovenski jezik in književnost in B/ primerjalna književnost in literarna teorija. Po končani I. stopnji B predmeta in absolutoriju A predmeta je študiral tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in TV smer gledališka in radijska režija kjer je diplomiral 1968 z uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide. Za seminarsko delo “Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah” je prejel študentsko Prešernovo nagrado.		Aleš Jan se je rodil 1943 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, prav tako gimnazijo, ki jo je zaključil z maturitetno nalogo “Uprizoritve Cankarjevih dram na Slovenskem”. Po končani gimnaziji je najprej študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani smer A/slovenski jezik in književnost in B/ primerjalna književnost in literarna teorija. Po končani I. stopnji B predmeta in absolutoriju A predmeta je študiral tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in TV smer gledališka in radijska režija kjer je diplomiral 1968 z uprizoritvijo Cankarjeve Lepe Vide. Za seminarsko delo “Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah” je prejel študentsko Prešernovo nagrado.


	Po končanem študiju se je kot režiser redno zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), s katerim je neprekinjeno (razen med služenjem vojaškega roka) redno sodeloval od leta 1949, najprej kot otrok-igralec, kasneje kot asistent režije in že med študijem kot režiser-pogodbenik. Njegov režijski opus obsega več kot 550 radijskih iger za odrasle, otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger nanizank itd. Z deli v njegovi režiji je Radio Slovenija sodeloval na skoraj vseh mednarodnih festivalih (Prix Italia, Prix Futura, Prix Europa, Premio Ondas, Prix Morishige, Prix Monte Carlo, Urti prize, Fedor, Prix Ostankino, Prix OIRT, Prix Marulić, Mediamixx, IRIB International Radio Festival, etc.). Kot gost je režiral po vseh radijskih postajah nekdanje Jugoslavije in po številnih evropskih radijskih postajah (Berlin, Budimpešta, Bratislava, Dubaj, Praga, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Reykjavik, Trst, etc.). Bil je med prvimi režiserji novo uvedenega programa “Val 202” in prvi ter dolgoletni režiser oddaje “V nedeljo zvečer”. Zrežiral je tudi več kot 60 iger na nosilcih zvoka. Sočasno z delom v radijskem mediju je deloval kot režiser v vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališčih in v operi ter v poklicnih gledališčih na področju bivše Jugoslavije. Zrežiral je preko 50 gledaliških predstav najrazličnejših zvrsti - od klasičnih, mladinskih, lutkovnih, eksperimentalnih do opernih. Vzporedno s tema dvema umetniškima dejavnostma je pripravil več manifestativnih prireditev		Po končanem študiju se je kot režiser redno zaposlil na Radiu Ljubljana (kasneje Radio Slovenija), s katerim je neprekinjeno (razen med služenjem vojaškega roka) redno sodeloval od leta 1949, najprej kot otrok-igralec, kasneje kot asistent režije in že med študijem kot režiser-pogodbenik. Njegov režijski opus obsega več kot 550 radijskih iger za odrasle, otroke, dokumentarnih iger, eksperimentalnih iger nanizank itd. Z deli v njegovi režiji je Radio Slovenija sodeloval na skoraj vseh mednarodnih festivalih (Prix Italia, Prix Futura, Prix Europa, Premio Ondas, Prix Morishige, Prix Monte Carlo, Urti prize, Fedor, Prix Ostankino, Prix OIRT, Prix Marulić, Mediamixx, IRIB International Radio Festival, etc.). Kot gost je režiral po vseh radijskih postajah nekdanje Jugoslavije in po številnih evropskih radijskih postajah (Berlin, Budimpešta, Bratislava, Dubaj, Praga, Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje, Novi Sad, Reykjavik, Trst, etc.). Bil je med prvimi režiserji novo uvedenega programa “Val 202” in prvi ter dolgoletni režiser oddaje “V nedeljo zvečer”. Zrežiral je tudi več kot 60 iger na nosilcih zvoka. Sočasno z delom v radijskem mediju je deloval kot režiser v vseh slovenskih poklicnih dramskih gledališčih in v operi ter v poklicnih gledališčih na področju bivše Jugoslavije. Zrežiral je preko 50 gledaliških predstav najrazličnejših zvrsti - od klasičnih, mladinskih, lutkovnih, eksperimentalnih do opernih. Vzporedno s tema dvema umetniškima dejavnostma je pripravil več manifestativnih prireditev


	Na področju organizacijskega in vodstvenega radijskega in kulturnega delovanja je bil leta 1984 imenovan za vodjo režije v Radiu Ljubljana, po reorganizaciji 1986 pa za urednika uredništva igranega programa Radia Slovenija. Bil je član komisije za odnose med RTV in [[AGRFTV]], član komisije za kulturo v JRT (Jugoslovanska radiotelevizija), in od 1989 dalje član komisije za kulturo pri EBU (Zveza evropskih radijskih postaj). Od 1992 do 1995 je bil koordinator EBU za radijsko igro, od 1995 do 1998 koordinator EBU za radijsko igro in specialne projekte, od 1998 dalje je član EBU projektne skupine za radijsko igro zadolžen za koordinacijo mednarodnih dogodkov in teoretično delo. V letu 2001 je opravljal delo in funkcijo koordinatorja EBU za radijsko igro. Prav tako je član strokovnih teles festivalov Prix Italia in Prix Ex Aequo. Bil je tudi član in večkrat predsednik mednarodnih žirij na področju radijski igre v okviru festivalov Prix Italia, Prix Futura, Urti Prize and Ex Aequo.		Na področju organizacijskega in vodstvenega radijskega in kulturnega delovanja je bil leta 1984 imenovan za vodjo režije v Radiu Ljubljana, po reorganizaciji 1986 pa za urednika uredništva igranega programa Radia Slovenija. Bil je član komisije za odnose med RTV in [[AGRFTV]], član komisije za kulturo v JRT (Jugoslovanska radiotelevizija), in od 1989 dalje član komisije za kulturo pri EBU (Zveza evropskih radijskih postaj). Od 1992 do 1995 je bil koordinator EBU za radijsko igro, od 1995 do 1998 koordinator EBU za radijsko igro in specialne projekte, od 1998 dalje je član EBU projektne skupine za radijsko igro zadolžen za koordinacijo mednarodnih dogodkov in teoretično delo. V letu 2001 je opravljal delo in funkcijo koordinatorja EBU za radijsko igro. Prav tako je član strokovnih teles festivalov Prix Italia in Prix Ex Aequo. Bil je tudi član in večkrat predsednik mednarodnih žirij na področju radijski igre v okviru festivalov Prix Italia, Prix Futura, Urti Prize and Ex Aequo.


	V domačih strokovnih organizacijah je član Združenja dramskih umetnikov Slovenije kjer je bil v času od 1988-1992 tudi predsednik; uvedel je Recitacijski maraton ob slovenskem kulturnem prazniku pred Prešernovimn spomenikom v Ljubljani. Na kulturno-političnem področju je bil v času od 1985-1989 predsednik Zbora izvajalcev pri Kulturni skupnosti Slovenije, član Sveta Drame SNG Ljubljana, član Sveta RTV Slovenija in drugih strokovnih teles.		V domačih strokovnih organizacijah je član Združenja dramskih umetnikov Slovenije kjer je bil v času od 1988-1992 tudi predsednik; uvedel je Recitacijski maraton ob slovenskem kulturnem prazniku pred Prešernovimn spomenikom v Ljubljani. Na kulturno-političnem področju je bil v času od 1985-1989 predsednik Zbora izvajalcev pri Kulturni skupnosti Slovenije, član Sveta Drame SNG Ljubljana, član Sveta RTV Slovenija in drugih strokovnih teles.

	V 70-ih letih je bil prvič izvoljen za docenta za radijsko režijo na [[Akademiji za gledališče, radio, film in TV]]. Leta 1998 je bil imenovan za rednega profesorja Ljubljanske univerze za predmeta radijska igra ter radijska zgodovina in gledališika režija. Je tudi mentor pri postdiplomskem študiju. Mnogi njegovi študenti so že uveljavljeni umetniki. Nekateri med njimi so s svojimi projekti že sodelovali na mednarodnih festivalih in tudi že prejeli nagrado ali bili nominirani zanjo. Kot gostujoči profesor poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

	Poleg umetniškega in pedagoškega dela v Sloveniji je predaval na srečanjih in simpozijih doma in v tujini. Med njimi velja omeniti predavanja o "Danteju na slovenskem radiu" v Rimu v okviru kulture RAI, predavanje za romuski radio, esej za radio WDR Koeln, uvodne študije za knjige o radijski igri, za Antologijo sodobne slovenske radijske igre ter članke v reviji EBU Diffussion ter predavanje na simpoziju o dokumentarnih oddajah v radiu v Neaplju in na temo Pisanje za radio v Machhadu v Iranu. Na temo “radijska kultura” je za Enciklopedijo Slovenije napisal gesli RADIJSKA IGRA in RADIJSKA REŽIJA. Kot vodja projektov v mednarodnem prostoru je sodeloval pri pripravi in izvedbi ter vodenju mednarodnih simpozijev v Firenzah 1988, Edinburghu 1992, Bledu 1995, v Antwerpnu 1998, na Hvaru 1999, Bratislavi 2001 Hvar 2004, Berlin 2004, Mashhad-Iran 2007. Kot predavatelj je sodeloval na simpoziju Delovne skupnosti Alpe-Jadran ter v okviru strokovnih simpozijev EBU. 1992 je za enega takih simpozijev pripravil 16 jezično radijsko verzijo Burgessove drame Srečanje v Valladolidu.		V 70-ih letih je bil prvič izvoljen za docenta za radijsko režijo na [[Akademiji za gledališče, radio, film in TV]]. Leta 1998 je bil imenovan za rednega profesorja Ljubljanske univerze za predmeta radijska igra ter radijska zgodovina in gledališika režija. Je tudi mentor pri postdiplomskem študiju. Mnogi njegovi študenti so že uveljavljeni umetniki. Nekateri med njimi so s svojimi projekti že sodelovali na mednarodnih festivalih in tudi že prejeli nagrado ali bili nominirani zanjo. Kot gostujoči profesor poučuje tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani.


			Poleg umetniškega in pedagoškega dela v Sloveniji je predaval na srečanjih in simpozijih doma in v tujini. Med njimi velja omeniti predavanja o "Danteju na slovenskem radiu" v Rimu v okviru kulture RAI, predavanje za romuski radio, esej za radio WDR Koeln, uvodne študije za knjige o radijski igri, za Antologijo sodobne slovenske radijske igre ter članke v reviji EBU Diffussion ter predavanje na simpoziju o dokumentarnih oddajah v radiu v Neaplju in na temo Pisanje za radio v Machhadu v Iranu. Na temo “radijska kultura” je za Enciklopedijo Slovenije napisal gesli RADIJSKA IGRA in RADIJSKA REŽIJA. Kot vodja projektov v mednarodnem prostoru je sodeloval pri pripravi in izvedbi ter vodenju mednarodnih simpozijev v Firenzah 1988, Edinburghu 1992, Bledu 1995, v Antwerpnu 1998, na Hvaru 1999, Bratislavi 2001 Hvar 2004, Berlin 2004, Mashhad-Iran 2007. Kot predavatelj je sodeloval na simpoziju Delovne skupnosti Alpe-Jadran ter v okviru strokovnih simpozijev EBU. 1992 je za enega takih simpozijev pripravil 16 jezično radijsko verzijo Burgessove drame Srečanje v Valladolidu.


	Kot urednik uredništva je vodil uredniško politiko, ki je omogočala in vzpodbujala programske novitete in se uspešno uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru - v Sloveniji s pozitivnimi ocenami strokovnih kritikov (v drugih medijih) in s popularno nagrad VIKTOR leta 1997 in 1998, v tujini pa s predstavitvami na mednarodnih festivalih. Takšna uredniška politika je pripeljala do uveljavitve slovenske radijske igre in njenih ustvarjalcev v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Ena izmed teh uveljavitev je, da je EBU na Janovo pobudo uvedla projekt “Ciklus predstavitev kultur manjštevilnih narodov”, v katerem je bila slovenska radijska igra imenovana za “EBU kulturo leta 1995”. V okviru te akcije je v letu 1995 slovensko radijsko igro, prevedeno v jezike drugih evropskih narodov, poslušalo okrog 250 milijonov poslušalcev raznih evropskih radijskih postaj.		Kot urednik uredništva je vodil uredniško politiko, ki je omogočala in vzpodbujala programske novitete in se uspešno uveljavila v slovenskem in mednarodnem prostoru - v Sloveniji s pozitivnimi ocenami strokovnih kritikov (v drugih medijih) in s popularno nagrad VIKTOR leta 1997 in 1998, v tujini pa s predstavitvami na mednarodnih festivalih. Takšna uredniška politika je pripeljala do uveljavitve slovenske radijske igre in njenih ustvarjalcev v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Ena izmed teh uveljavitev je, da je EBU na Janovo pobudo uvedla projekt “Ciklus predstavitev kultur manjštevilnih narodov”, v katerem je bila slovenska radijska igra imenovana za “EBU kulturo leta 1995”. V okviru te akcije je v letu 1995 slovensko radijsko igro, prevedeno v jezike drugih evropskih narodov, poslušalo okrog 250 milijonov poslušalcev raznih evropskih radijskih postaj.


	Za svoje delo na umetniškem področju je v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini prejel več kot 30 nagrad za režijo v vseh zvrsteh radijskega področja (drama, glasba, dokumentarne in eksperimentalne oddaje) in na gledališkem področju (drama, opera, lutkovne predstave), med njimi nagrado PRIX RAI na festivalu prix Italia 1978, nagrado PRIX OIRT na festivalu OIRT Varšava 1988, in nagrado na IRIB International Radio Festival 2006 v Iranu, nagrado na festivalu Mediamixx v Bolgariji 2007, nagrado združenja dramskih umetnikov Poljske, nagrado za gledališko režijo v BiH, Borštnikovo priznanje, itd. Za režijsko delovanje na radijskem področju je prejel tudi najvišji slovenski kulturni priznanji - nagrado Prešernovega sklada 1978 in Župančičevo nagrado 2001.		Za svoje delo na umetniškem področju je v Sloveniji, Jugoslaviji in v tujini prejel več kot 30 nagrad za režijo v vseh zvrsteh radijskega področja (drama, glasba, dokumentarne in eksperimentalne oddaje) in na gledališkem področju (drama, opera, lutkovne predstave), med njimi nagrado PRIX RAI na festivalu prix Italia 1978, nagrado PRIX OIRT na festivalu OIRT Varšava 1988, in nagrado na IRIB International Radio Festival 2006 v Iranu, nagrado na festivalu Mediamixx v Bolgariji 2007, nagrado združenja dramskih umetnikov Poljske, nagrado za gledališko režijo v BiH, Borštnikovo priznanje, itd. Za režijsko delovanje na radijskem področju je prejel tudi najvišji slovenski kulturni priznanji - nagrado Prešernovega sklada 1978 in Župančičevo nagrado 2001.
	<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>		<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>
Vrstica 1.234:		Vrstica 1.238:
	*ŠTUDENTSKA PREŠERNOVA NAGRADA; Univerza v Ljubljani; Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah, 1967		*ŠTUDENTSKA PREŠERNOVA NAGRADA; Univerza v Ljubljani; Zbor, prolog in epilog v Shakespearovih dramah, 1967
	<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>		<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>

	~~==Fotogalerija==~~

	~~<gallery>~~

	~~Slika:AlešJan2.jpg\|foto: Željko Stevanić~~

	~~</gallery>~~

	~~<div style="text-align: right;">[[Na vrh\|na vrh]]</div>~~

	~~==Bibliografija==~~

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==

Natalija ob 09:57, 16. avgust 2010

2010-08-16T09:57:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:57, 16. avgust 2010
Vrstica 1.248:		Vrstica 1.248:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==

	~~[[področje_ustvarjanja:=režija\| ]]~~
	~~[[spol:=M\| ]]~~
	~~[[režije v::SNG Maribor\| ]]~~
	~~[[Priimek ime:=Jan, Aleš\| ]]~~

Natalija ob 09:24, 27. oktober 2009

2009-10-27T09:24:09Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:24, 27. oktober 2009
Vrstica 1.238:		Vrstica 1.238:

	<gallery>		<gallery>
	~~Slika:AlesJan.jpg\|~~
	~~Slika:AlešJan1.jpg\|~~
	Slika:AlešJan2.jpg\|foto: Željko Stevanić		Slika:AlešJan2.jpg\|foto: Željko Stevanić
	~~Slika:AlešJan3.jpg\|~~
	</gallery>		</gallery>

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:03, 23. junij 2016
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	<div style="float: right">[[Slika:~~Getfoto6~~.jpg\|~~250 px\|Aleš Jan, december 2007, <small>foto~~: ~~STA</small>~~]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Aleš_Jan_foto_zdus.jpg\|Foto: Arhiv ZDUS]]</div>
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Jan, Aleš]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Jan, Aleš]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Jan, Aleš]]		[[Kategorija:Režiserji\|Jan, Aleš]]