Balbina Battelino Baranovič - Zgodovina strani

Anja: /* 1961-1970 */

2016-02-24T17:24:59Z

1961-1970

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:24, 24. februar 2016
Vrstica 23:		Vrstica 23:
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1964-1965}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1964-1965}}
	*1964 Samuel Beckett ''O, lepi dnevi'', Eksperimentalno gledališče (Prem. 6. 5. 1964)		*1964 Samuel Beckett ''O, lepi dnevi'', Eksperimentalno gledališče (Prem. 6. 5. 1964)
	*1963 Dylan Thomas: Pod mlečnim gozdom, Eksperimentalno gledališče (Prem. 28. 2. 1963)		*1963 Dylan Thomas ''Pod mlečnim gozdom'', Eksperimentalno gledališče (Prem. 28. 2. 1963)
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1962-1963}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1962-1963}}
	*1962 Robert Pinget: Mrtvo pismo, Eksperimentalno gledališče (Prem. 6. 5. 1962)		*1962 Robert Pinget ''Mrtvo pismo'', Eksperimentalno gledališče (Prem. 6. 5. 1962)
	*1961 ''Kri v plamenih'', koncertni večer socialnega protesta in ljudske vstaje, Eksperimentalno gledališče (Prem. 21. 7. 1961)		*1961 ''Kri v plamenih'', koncertni večer socialnega protesta in ljudske vstaje, Eksperimentalno gledališče (Prem. 21. 7. 1961)
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1961}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1961}}

	===1951-1960===		===1951-1960===
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1960}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 8992 \| directings \| 1960}}

Anja: /* Režije */

2016-02-24T17:24:08Z

Režije

@@ Vrstica 16: / Vrstica 16: @@
 ==Režije==
-{{#dynamic_content:rep | person | 8992 | directings}}
+===1961-1970===
 ==Nagrade==

Anja: /* Življenjepis */

2016-02-24T13:52:19Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:52, 24. februar 2016
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	<div style="float: right">[[Slika:Balbina_Battelino_Baranovič-zasebni_arhiv400px.jpg\|Foto: Zasebni arhiv]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Balbina_Battelino_Baranovič-zasebni_arhiv400px.jpg\|Foto: Zasebni arhiv]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Balbina Baranovič ~~Battelino se je rodila~~ 1. ~~novembra~~ 1921 ~~na Dunaju~~. ~~Najprej~~ je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, ~~nato~~ pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka [[Branko Gavella\|Branka Gavelle]] ~~diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951~~. ~~Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč –~~ umetniško je vodila [[Prešernovo gledališče Kranj\|~~Prešernovo gledališče~~]] ~~v Kranju~~, ~~ustanovila~~ je [[~~Gledališče Glej~~\|~~Eksperimentalno gledališče Glej~~]] (~~1955~~) ~~in oživila Viteško dvorano Križank kot njegovo prizorišče ter bila soustanoviteljica [[SMG\|Slovenskega mladinskega~~ gledališča]] v ~~Ljubljani (1956)~~. ~~Poleg navedenih gledališč~~ je ~~režirala~~ v ~~[[SLG Celje]]~~, ~~[[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanski Drami]]~~, ~~v [[Šentjakobsko~~ gledališče~~\|Šentjakobskem~~ gledališču v ~~Ljubljani]]~~.		Balbina Battelino Baranovič (1. 11. 1921, Dunaj – 1. 9. 2015, Reka) je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, leta 1951 pa diplomirala iz gledališke režije v prvi povojni generaciji slušateljev na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, kot učenka dr. [[Branko Gavella\|Branka Gavelle]]. Organizacijsko in umetniško je vodila ter režirala v [[Prešernovo gledališče Kranj\|Prešernovem gledališču Kranj]], nato je režirala v Mestnem gledališču Celje in tam v času umetniškega vodenja [[Lojze Filipič\|Lojzeta Filipiča]] kot prva v Sloveniji (in Jugoslaviji) preizkusila uprizoritveno obliko gledališča v krogu. Po prenosu svoje dejavnosti v Ljubljano je ob naklonjenosti mestne oblasti v Viteški dvorani Križank, ki jih je obnovil Jože Plečnik, leta 1955 ustanovila Eksperimentalno gledališče. Konec leta je ustanovila tudi Mladinsko gledališče, ki se je leta 1958 preselilo na na t. i. totalnemu gledališču bolj primeren (od centra pa bolj oddaljen) oder Kina Soča v Akademskem kolegiju za Bežigradom. Leta 1963 je Mladinsko predvsem zaradi nestrinjanja s pripojitvijo k Pionirskemu domu zapustila.


	~~Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. S študijskimi obiski~~ v ~~tujino~~ je ~~ohranjala~~ vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. ~~Tako~~ je ~~v slovensko povojno gledališče pripeljala nove~~ avtorje ~~ter preizkušala sveže uprizoritvene pristope~~. ~~Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu~~, ~~v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju~~, ~~Thomasu~~, ~~zaslužna je za prvi slovenski uprizoritvi Samuela Becketta~~ ''~~Konec igre~~'' ~~(1961~~) in ''~~O, lepi dnevi~~'' (~~1964~~). Režirala je tudi v drugih ~~jugoslovanskih~~ gledališčih, ~~predvsem pa večje število radijskih igre~~ v 70. in ~~80. letih~~.		Ob nekaj študijskih bivanjih v tujini je začrtala vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. V Eksperimentalnem gledališču je uprizarjala sodobne avtorje (W. Faulkner, S. Beckett, E. Albee, D. Thomas) in s posameznimi uprizoritvami (npr. ''Poslednji dnevi Sokrata'', 1957) dosegla velik uspeh. Julija 1959 je v preddverju Križank pripravila odmevno postavitev ''Fausta'' J. W. Goetheja. Gledališko uprizarjanje je razumela kot celostno kombinacijo izraznih sredstev, ki so bile pred tem uporabljene zgolj kot sredstvo ilustracije: v odrski izraz je vpeljevala pomen koreografiranega giba in vabila k sodelovanju plesalce in koreografe (T. in K. Piccoli, H. Neubauer, M. Paulin, [[Živa Kraigher\|Ž. Kraigher]], M. Šuštar, [[Ksenija Hribar\|K. Hribar]]), ki so rahljali togi odrski izraz. V predstave je redno vključevala delež izvirne glasbe (avtorjev kot M. Vodopivec, V. Ukmar, J. Jež, D. Božič, C. Cvetko). Režirala je tudi v drugih gledališčih po Sloveniji: v [[SNG Drama Ljubljana\|Drami SNG Ljubljana]], [[Mestno gledališče ljubljansko\|Mestnem gledališču Ljubljana]], v [[Drama SNG Maribor\|Drami SNG Maribor]], v [[Slovensko stalno gledališče Trst\|Slovenskem gledališču Trst]]. Leta 1960 je bila med ustanovitelji Festivala malih in eksperimentalnih odrov (MESS) v Sarajevu.


	~~Kot piše v utemeljitvi nagrade veliki bršljanov venec ZDUS~~, ~~ki jo~~ je ~~prejela leta 2015~~ za ~~življenjsko delo~~, ~~je njen opus~~ kot ~~eno ključnih gibal sredi 50~~. ~~let sprožil strukturne spremembe~~ v ~~kontekstu spreminjanja gledališča~~ v ~~Sloveniji že~~ z ~~vpeljavo zavesti o ključni vlogi druge poti~~, ~~kot tudi z vključevanjem koreografiranega giba ali izvirne glasbe~~ v ~~odrski jezik~~.		Že od leta 1957 je delovala na slovenskem Radiu Trst, kjer je napisala, priredila in režirala več radijskih iger za otroke in odrasle, kot tudi cikel Slovenska žena v življenju in boju s temo izstopajočih zgodovinskih osebnosti in ustvarjalk. Z načrti za prekvalifikacijo komornega uprizoritvenega stila EG v Gledališki atelje z gledališko-opernim profilom (prvi poskus v tej smeri je bila postavitev komične opere ''Služabnica-gospodarica'' G. B. Pergolesija) ni naletela na naklonjen odziv kulturne politike. Leta 1965 je s Fordovo štipendijo prepotovala gledališka prizorišča po Združenih državah Amerike. Po vrnitvi se je soočila s pomanjkanjem sredstev za kulturo in z mnogimi reorganizacijami, zaradi česar preizkušanje tehnoloških možnosti in nadaljnje izpopolnjevanje doseženega nista bila mogoča. Ko je zavrnila spremljanje predsednika Tita na državniški obisk v ZDA, je finančnih sredstev za njeno dejavnost zmanjkalo. Konec šestdesetih let je tako prenesla svojo dejavnost na Radio Trst, kjer je delovala do leta 1984. Zatem je živela v hrvaški Istri, v Lovranu.


	~~Umrla~~ je v ~~začetku septembra leta~~ 2015.		Kot ustvarjalka je Balbina Battelino Baranovič z vztrajnostjo in odločnostjo zarezala v svoj čas. Njen opus je kot eno od ključnih gibal sprožil strukturne spremembe v kontekstu spreminjanja gledališča v Sloveniji že z vpeljavo zavesti o ključni vlogi druge poti.
			Marca 2015 je prejela Veliki bršljanov venec ZDUS za življenjsko delo.

	==Režije==		==Režije==

Anja: /* Viri in literatura */

2016-02-24T13:48:01Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:48, 24. februar 2016
Vrstica 28:		Vrstica 28:

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*'~~'Osebnosti~~: ~~veliki slovenski biografski leksikon~~.'' Ljubljana: ~~Mladinska knjiga~~, ~~2008~~.		*Jesenko, Primož. »Eksperiment kot prostorski odmik; Ob devetdesetletnici, Balbina Battelino Baranovič«. Delo 53. 253 (2. 11. 2011). str. 16.
			*Jesenko, Primož. »Ozko usmerjeni in enostransko izobraženi ljudje niso v posebno korist, kultura in umetnost zahtevata široko oblikovanega človeka. Takih v tistem času ni bilo veliko.«; Intervju z Balbino Battelino Baranovič. Dialogi 48. 3–4 (2012). Str. 6–27.
			*Jesenko, Primož. Rob v središču: Izbrana poglavja o eksperimentalnem gledališču v Sloveniji 1955–1967. Ljubljana: Slovenski gledališki inštitut, 2015.
			*Jesenko, Primož. »The Edge in the Centre: Theatre Experimentation in the Knight's Hall in the Križanke Complex 1955–1972«. V: Occuppying Spaces: Theatre Architecture in Central Europe 1950-2010. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2010.
			*»Pogled nazaj (ali pričevanje o prvih letih obstoja Mladinskega gledališča v Ljubljani)«; Pismo Balbine Battelino Baranovič Tonetu Pavčku, 7. 10. 1970. Tipkopis. Arhiv Slovenskega mladinskega gledališča.
			*Radošević, M. »Žena koja je stvarala pozorišta; Balbina Baranovič, redatelj i dramaturg, osnovala je nekoliko pozorišta u Sloveniji.« Politika (Beograd), 17. 9. 1978.
			*Šuklje, Rapa. »Mladinsko gledališče v Ljubljani«. V: Živo gledališče I: Pogledi na slovensko gledališče v letih 1945–1970, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1975. Knjižnica MGL; 63. Str. 265–79.
			*Taufer, Veno. »Avantgardna in eksperimentalna gledališča; Opis tiskane dokumentacije«. V: Živo gledališče III, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1975. Knjižnica MGL; 65. Str. 7–62.

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.delo.si/kultura/oder/balbina-battelino-baranovic-eksperiment-kot-prostorski-odmik.html Balbina Battelino Baranovič:eksperiment kot prostorski odmik - www.delo.si, 02.11.2011]		*[http://www.delo.si/kultura/oder/balbina-battelino-baranovic-eksperiment-kot-prostorski-odmik.html Balbina Battelino Baranovič:eksperiment kot prostorski odmik - www.delo.si, 02.11.2011]

Anja ob 13:46, 24. februar 2016

2016-02-24T13:46:39Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:46, 24. februar 2016
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	[[Kategorija:Režiserji\|Battelino Baranovič, Balbina]]		[[Kategorija:Režiserji\|Battelino Baranovič, Balbina]]
	<div style="float: right">[[Slika:Balbina_Battelino_Baranovič-zasebni_arhiv400px.jpg\|Foto: Zasebni arhiv]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Balbina_Battelino_Baranovič-zasebni_arhiv400px.jpg\|Foto: Zasebni arhiv]]</div>




	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Balbina Baranovič Battelino se je rodila 1. novembra 1921 na Dunaju. Najprej je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, nato pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka [[Branko Gavella\|Branka Gavelle]] diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951. Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč – umetniško je vodila [[Prešernovo gledališče Kranj\|Prešernovo gledališče]] v Kranju, ustanovila je [[Gledališče Glej\|Eksperimentalno gledališče Glej]] (1955) in oživila Viteško dvorano Križank kot njegovo prizorišče ter bila soustanoviteljica [[SMG\|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani (1956). Poleg navedenih gledališč je režirala v [[SLG Celje]], [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanski Drami]], v [[Šentjakobsko gledališče\|Šentjakobskem gledališču v Ljubljani]].		Balbina Baranovič Battelino se je rodila 1. novembra 1921 na Dunaju. Najprej je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, nato pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka [[Branko Gavella\|Branka Gavelle]] diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951. Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč – umetniško je vodila [[Prešernovo gledališče Kranj\|Prešernovo gledališče]] v Kranju, ustanovila je [[Gledališče Glej\|Eksperimentalno gledališče Glej]] (1955) in oživila Viteško dvorano Križank kot njegovo prizorišče ter bila soustanoviteljica [[SMG\|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani (1956). Poleg navedenih gledališč je režirala v [[SLG Celje]], [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanski Drami]], v [[Šentjakobsko gledališče\|Šentjakobskem gledališču v Ljubljani]].

Anja: /* Zunanje povezave */

2015-10-31T09:47:04Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:47, 31. oktober 2015
Vrstica 35:		Vrstica 35:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.delo.si/kultura/oder/balbina-battelino-baranovic-eksperiment-kot-prostorski-odmik.html Balbina Battelino Baranovič:eksperiment kot prostorski odmik - www.delo.si]		*[http://www.delo.si/kultura/oder/balbina-battelino-baranovic-eksperiment-kot-prostorski-odmik.html Balbina Battelino Baranovič:eksperiment kot prostorski odmik - www.delo.si, 02.11.2011]

Anja: /* Življenjepis */

2015-10-31T09:46:18Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:46, 31. oktober 2015
Vrstica 16:		Vrstica 16:


	Umrla je v ~~septembru~~ 2015.		Umrla je v začetku septembra leta 2015.

	==Režije==		==Režije==

Anja: /* Življenjepis */

2015-10-31T09:41:34Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:41, 31. oktober 2015
Vrstica 10:		Vrstica 10:


	Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. S študijskimi obiski v tujino je ohranjala vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. Tako je v slovensko povojno gledališče pripeljala nove avtorje ter preizkušala sveže uprizoritvene pristope. Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu, v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju, Thomasu in ~~Beckettu~~. Režirala je tudi v drugih jugoslovanskih gledališčih, predvsem pa večje število radijskih igre v 70. in 80. letih.		Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. S študijskimi obiski v tujino je ohranjala vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. Tako je v slovensko povojno gledališče pripeljala nove avtorje ter preizkušala sveže uprizoritvene pristope. Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu, v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju, Thomasu, zaslužna je za prvi slovenski uprizoritvi Samuela Becketta ''Konec igre'' (1961) in ''O, lepi dnevi'' (1964). Režirala je tudi v drugih jugoslovanskih gledališčih, predvsem pa večje število radijskih igre v 70. in 80. letih.


			Kot piše v utemeljitvi nagrade veliki bršljanov venec ZDUS, ki jo je prejela leta 2015 za življenjsko delo, je njen opus kot eno ključnih gibal sredi 50. let sprožil strukturne spremembe v kontekstu spreminjanja gledališča v Sloveniji že z vpeljavo zavesti o ključni vlogi druge poti, kot tudi z vključevanjem koreografiranega giba ali izvirne glasbe v odrski jezik.

Anja: /* Življenjepis */

2015-10-31T09:37:30Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:37, 31. oktober 2015
Vrstica 10:		Vrstica 10:


	Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu, v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju, Thomasu in Beckettu. Režirala je tudi v drugih jugoslovanskih gledališčih, predvsem pa večje število radijskih igre v 70. in 80. letih.		Bila je izraziti predstavnik iskanja novega. S študijskimi obiski v tujino je ohranjala vez slovenske kulture s sodobnimi kulturnimi smernicami. Tako je v slovensko povojno gledališče pripeljala nove avtorje ter preizkušala sveže uprizoritvene pristope. Pri svojih režijah v Celju je uvedla tako imenovano gledališče v krogu, v EG Glej pa se je posvečala režijam tedaj sodobnih avtorjev Faulknerju, Thomasu in Beckettu. Režirala je tudi v drugih jugoslovanskih gledališčih, predvsem pa večje število radijskih igre v 70. in 80. letih.

Anja: /* Življenjepis */

2015-10-31T09:32:44Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:32, 31. oktober 2015
Vrstica 7:		Vrstica 7:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Balbina Baranovič Battelino se je rodila 1. novembra 1921 na Dunaju. Najprej je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, nato pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka [[Branko Gavella\|Branka Gavelle]] diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951. Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč – umetniško je vodila [[Prešernovo gledališče Kranj\|Prešernovo gledališče]] v Kranju, ustanovila je [[Gledališče Glej\|Eksperimentalno gledališče Glej]] (1955) in bila soustanoviteljica [[SMG\|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani (1956). Poleg navedenih gledališč je režirala v [[SLG Celje]], [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanski Drami]], v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani.		Balbina Baranovič Battelino se je rodila 1. novembra 1921 na Dunaju. Najprej je študirala gledališko zgodovino in novinarske prakse na Dunaju, nato pa v prvi povojni generaciji slušateljev kot učenka [[Branko Gavella\|Branka Gavelle]] diplomirala iz gledališke režije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani leta 1951. Po tem se je takoj spopadla z vodenjem gledališč – umetniško je vodila [[Prešernovo gledališče Kranj\|Prešernovo gledališče]] v Kranju, ustanovila je [[Gledališče Glej\|Eksperimentalno gledališče Glej]] (1955) in oživila Viteško dvorano Križank kot njegovo prizorišče ter bila soustanoviteljica [[SMG\|Slovenskega mladinskega gledališča]] v Ljubljani (1956). Poleg navedenih gledališč je režirala v [[SLG Celje]], [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanski Drami]], v [[Šentjakobsko gledališče\|Šentjakobskem gledališču v Ljubljani]].