Gledališče v NOB - Zgodovina strani

Anja: /* Reference */

2015-04-30T13:35:36Z

Reference

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:35, 30. april 2015
Vrstica 150:		Vrstica 150:
	*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.		*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.
	*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.		*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.
			==Zunanje povezave==
			*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174303988 Spomini na Slovensko narodno gledališče na osvobojenem ozemlju, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 12.11.2014]
			*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/oder/174333250 Gledališče upora ali gledališče upornikov, oddaja Oder - www.rtvslo.si, 28.04. 2015]

Anja ob 08:56, 10. januar 2014

2014-01-10T08:56:00Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:56, 10. januar 2014
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Zgodovina\| ]]		[[Kategorija:Zgodovina\| ]]
	[[Kategorija:Gledališče v NOB\| ]]		[[Kategorija:Gledališče v NOB\| ]]
			:Avtor: [[Gašper Troha]]



	==Partizansko gledališče==		==Partizansko gledališče==

Natalija ob 06:53, 16. julij 2010

2010-07-16T06:53:57Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:53, 16. julij 2010
Vrstica 147:		Vrstica 147:
	*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.		*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.
	*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.		*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.
	~~[[škrbinski prag:=presežen\| ]]~~

Samo: /* Bibliografija */

2006-12-26T14:30:50Z

Bibliografija

Samo ob 14:29, 26. december 2006

2006-12-26T14:29:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:29, 26. december 2006
Vrstica 127:		Vrstica 127:
	Očitno je, da se agitka kvarja v veliki meri le z liki, ki predstavljajo pozitiviteto in ji negativni služijo kot kontrast. Možni so sicer prehodi na obe strani, a je večina prehodov v pozitivni smeri. Vsi težijo h končnemu cilju, ki je lik heroja. Te lastnosti izhajajo iz osnovne naloge, ki je agitacija, s katero je partizansko gibanje skušalo mobilizirati široke ljudske množice - zaradi tega je lik matere vedno pozitiven in je zavedenim izdajalcem dopuščena možnost, da se spokorijo – in hkrati opozarjati na napake v partizanski vojski. Cilj je bil seveda lik heroja, ki je popoln borec in revolucionar hkrati.		Očitno je, da se agitka kvarja v veliki meri le z liki, ki predstavljajo pozitiviteto in ji negativni služijo kot kontrast. Možni so sicer prehodi na obe strani, a je večina prehodov v pozitivni smeri. Vsi težijo h končnemu cilju, ki je lik heroja. Te lastnosti izhajajo iz osnovne naloge, ki je agitacija, s katero je partizansko gibanje skušalo mobilizirati široke ljudske množice - zaradi tega je lik matere vedno pozitiven in je zavedenim izdajalcem dopuščena možnost, da se spokorijo – in hkrati opozarjati na napake v partizanski vojski. Cilj je bil seveda lik heroja, ki je popoln borec in revolucionar hkrati.

			==Bibliografija==
	Bernik, France in Dolgan, Marjan. Slovenska vojna proza, 1941 – 1980. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.		Bernik, France in Dolgan, Marjan. Slovenska vojna proza, 1941 – 1980. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.
	Enciklopedija Slovenije. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.		Enciklopedija Slovenije. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.

Samo: /* Bibliografija */

2006-12-26T14:28:55Z

Bibliografija

Prikaži spremembe

Tamara ob 21:38, 17. december 2006

2006-12-17T21:38:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:38, 17. december 2006
Vrstica 130:		Vrstica 130:
	*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.		*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.
	*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.		*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.
	[[		[[škrbinski prag:=presežen\| ]]
	škrbinski prag:=presežen\| ]]

Tamara ob 21:38, 17. december 2006

2006-12-17T21:38:02Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:38, 17. december 2006
Vrstica 130:		Vrstica 130:
	*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.		*Troha, Gašper. »Partizanska dramatika (1941-1945).« Primerjalna književnost. 1 (2003): 75-94.
	*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.		*TROHA, Gašper. ''Partizanska dramatika med ideologijo in umetnostjo : diplomsko delo (B)''. Ljubljana: [G. Troha], februar 2002.
			[[
			škrbinski prag:=presežen\| ]]

Tamara: /* Agitka */

2006-12-17T21:37:09Z

Agitka

Prikaži spremembe

Tamara: /* Vojaške igralske skupine */

2006-12-17T21:09:26Z

Vojaške igralske skupine

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:09, 17. december 2006
Vrstica 38:		Vrstica 38:
	==Vojaške igralske skupine==		==Vojaške igralske skupine==

	SNG na osvobojenem je bilo resda osrednje partizansko gledališče, a so se močne igralske skupine razvile tudi v vojaških enotah. Približno v času ustanovitve SNG so tri divizijske kulturniške skupine, ki so delovale pri XIV. (vodil Karel Destovnik Kajuh), XV. (vodil Zvone Sintič) in XVIII. (vodil Tone Seliškar) diviziji, prerasle svoj začetni okvir in se razvile v uspešne igralske skupine.		SNG na osvobojenem je bilo resda osrednje partizansko gledališče, a so se močne igralske skupine razvile tudi v vojaških enotah. Približno v času ustanovitve SNG so tri divizijske kulturniške skupine, ki so delovale pri XIV. (vodil [[Karel Destovnik Kajuh)]], XV. (vodil [[Zvone Sintič]]) in XVIII. (vodil [[Tone Seliškar]]) diviziji, prerasle svoj začetni okvir in se razvile v uspešne igralske skupine.

	Najznamenitejše je Frontno gledališče, ki je izšlo iz XV. divizije in postalo 27. 5. 1944 odsek VII. korpusa. Za prvo predstavo v Jami pod Dvorom pri Žužemberku (4. 7. 1944) je Sintič priredil Cankarjevega Hlapca Jerneja. Igrali so še Potrčevega Izdajalca, spevoigro in partizanski zvočni tednik. Slednji se je razvil prav v okviru VII. korpusa na Dolenjskem, najprej kot Fox - Mouviton novice pri artilerijskem bataljonu. Kasneje so to obliko tedenskih novic sprejeli v svoj program pri Frontnem gledališču in jih preimenovali v Partizanski zvočni tednik. Šlo je za prepevanje terceta ob spremljavi harmonike. Vsebino so improvizirali, izpuščali neaktualne kitice in jih zamenjevali z novimi, obenem pa vpletali tudi verze, ki so se nanašali na kraj nastopanja.		Najznamenitejše je [[Frontno gledališče]], ki je izšlo iz XV. divizije in postalo 27. 5. 1944 odsek VII. korpusa. Za prvo predstavo v Jami pod Dvorom pri Žužemberku (4. 7. 1944) je Sintič priredil Cankarjevega Hlapca Jerneja. Igrali so še Potrčevega [[Izdajalec\|Izdajalca]], spevoigro in partizanski zvočni tednik. Slednji se je razvil prav v okviru VII. korpusa na Dolenjskem, najprej kot Fox - Mouviton novice pri artilerijskem bataljonu. Kasneje so to obliko tedenskih novic sprejeli v svoj program pri Frontnem gledališču in jih preimenovali v Partizanski zvočni tednik. Šlo je za prepevanje terceta ob spremljavi harmonike. Vsebino so improvizirali, izpuščali neaktualne kitice in jih zamenjevali z novimi, obenem pa vpletali tudi verze, ki so se nanašali na kraj nastopanja.

	Najpopularnejša točka Frontnega gledališča je bila Sintičeva dramska reportaža Tri leta borbe, nastala v januarju 1944, ki jo je kasneje predelal v Štiri leta borbe in Naš pohod, objavljen v Obzorniku 1951. Šlo je za izbor umetnih in partizanskih pesmi oz. odlomkov pesmi, ki so bile razvrščene tako, da je reportaža delovala kot celota. Za Frontno gledališče so nastali tudi nekateri dramski teksti, ki so jih pisali Marjan Marin Mac (Kri kliče), Dušan Savnik San (Komandir Simon), Ivan Marinc (Kdo trka)… Najbolj uspela je enodejanka Štirje bratje Marjana Kozine.		Najpopularnejša točka Frontnega gledališča je bila Sintičeva dramska reportaža [[Tri leta borbe]], nastala v januarju 1944, ki jo je kasneje predelal v [[Štiri leta borbe]] in [[Naš pohod]], objavljen v Obzorniku 1951. Šlo je za izbor umetnih in partizanskih pesmi oz. odlomkov pesmi, ki so bile razvrščene tako, da je reportaža delovala kot celota. Za Frontno gledališče so nastali tudi nekateri dramski teksti, ki so jih pisali [[Marjan Marin Mac]] ([[Kri kliče]]), [[Dušan Savnik San]] ([[Komandir Simon]]), [[Ivan Marinc]] ([[Kdo trka]])… Najbolj uspela je enodejanka [[Štirje bratje]] [[Marjan Kozina\|Marjana Kozine]].

	Na Primorskem se je začela gledališka dejavnost razvijati po kapitulaciji Italije. Smolej postavlja nastanek prve gledališke skupine v konec leta 1943, Ferdo Fischer pa šele 15. 1. 1944, ko se je formirala Igralska skupina XXXI. divizije. V začetku 1944 so se mnogi igralci udeležili obeh tečajev SNG v Črnomlju in Semiču. Preostali del igralcev je ustanovil KIS oz. Korpusno igralsko skupino, ki je nastopala tudi med Slovenci v Italiji. Po vrnitvi tečajnikov sta delovali najprej dve samostojni skupini, a so ju kasneje združili. Za te igralske skupine so nastali npr. Vregov Morale je zmanjkalo in Hitler in Mussolini Franceta Šušteršiča, ob katerem se je ohranil tudi italijanski prevod.		Na Primorskem se je začela gledališka dejavnost razvijati po kapitulaciji Italije. Smolej postavlja nastanek prve gledališke skupine v konec leta 1943, Ferdo Fischer pa šele 15. 1. 1944, ko se je formirala [[Igralska skupina XXXI]]. divizije. V začetku 1944 so se mnogi igralci udeležili obeh tečajev SNG v Črnomlju in Semiču. Preostali del igralcev je ustanovil [[KIS]] oz. Korpusno igralsko skupino, ki je nastopala tudi med Slovenci v Italiji. Po vrnitvi tečajnikov sta delovali najprej dve samostojni skupini, a so ju kasneje združili. Za te igralske skupine so nastali npr. Vregov [[Morale je zmanjkalo]] in [[Hitler in Mussolini]] [[France Šušteršič\|Franceta Šušteršiča]], ob katerem se je ohranil tudi italijanski prevod.

	Najbolj tragično usodo je doživela igralska skupina XIV. divizije, ki jo je vodil Kajuh. V pohodu na Štajersko sta namreč padla Kajuh in kipar Janez Weis – Belač, ustreljena sta bila skladatelj Sveto Marolt – Špik in harmonikar Janez Lavrič, plesalki Marti Paulinovi – Brini pa so omrznile noge. Na Štajerskem je bilo propagandno delovanje zaradi močnega nemškega nadzora praktično nemogoče vse do poletja 1944, ko so partizanske sile v julijski ofenzivi osvobodile Zgornjo Savinjsko dolino in s tem pridobile prvo osvobojeno ozemlje.		Najbolj tragično usodo je doživela igralska skupina XIV. divizije, ki jo je vodil Kajuh. V pohodu na Štajersko sta namreč padla Kajuh in kipar Janez Weis – Belač, ustreljena sta bila skladatelj Sveto Marolt – Špik in harmonikar Janez Lavrič, plesalki Marti Paulinovi – Brini pa so omrznile noge. Na Štajerskem je bilo propagandno delovanje zaradi močnega nemškega nadzora praktično nemogoče vse do poletja 1944, ko so partizanske sile v julijski ofenzivi osvobodile Zgornjo Savinjsko dolino in s tem pridobile prvo osvobojeno ozemlje.

	Viktor Smolej obravnava še Igralsko skupino Ljubljanske brigade, ki jo omenjamo bolj zaradi popolnosti pregleda. Skupina namreč ni zaznamovala gledališkega dogajanja, ampak je zanimiva zaradi svojega glasbenega delovanja po Jugoslaviji in tujini (Italija, Albanija, Bolgarija, Švica).		Viktor Smolej obravnava še Igralsko skupino [[Ljubljanske brigade]], ki jo omenjamo bolj zaradi popolnosti pregleda. Skupina namreč ni zaznamovala gledališkega dogajanja, ampak je zanimiva zaradi svojega glasbenega delovanja po Jugoslaviji in tujini (Italija, Albanija, Bolgarija, Švica).


	==Agitka==		==Agitka==

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:30, 26. december 2006
Vrstica 128:		Vrstica 128:

	==Bibliografija==		==Bibliografija==
	Bernik, France in Dolgan, Marjan. Slovenska vojna proza, 1941 – 1980. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.		*Bernik, France in Dolgan, Marjan. Slovenska vojna proza, 1941 – 1980. Ljubljana: Slovenska matica, 1988.
	Enciklopedija Slovenije. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.		*Enciklopedija Slovenije. 1. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
	Fischer, Ferdo. “Spremna beseda.” Težka ura. 94. Knjižnica Kondor. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.		*Fischer, Ferdo. “Spremna beseda.” Težka ura. 94. Knjižnica Kondor. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
	Fischer, Ferdo. Partizanska dramatika. Ljubljana: RSS, 1966.		*Fischer, Ferdo. Partizanska dramatika. Ljubljana: RSS, 1966.
	Kalan, Filip. “Znana in neznana NOB.” Kultura, revolucija in današnji čas. Ljubljana: 1979.		*Kalan, Filip. “Znana in neznana NOB.” Kultura, revolucija in današnji čas. Ljubljana: 1979.
	Kalan, Filip. Veseli veter. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1975.		*Kalan, Filip. Veseli veter. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1975.
	Kmecl, Matjaž. Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec, 1976.		*Kmecl, Matjaž. Mala literarna teorija. Ljubljana: Borec, 1976.
	Kocbek, Edvard. Listina. Ljubljana: Slovenska matica, 1982.		*Kocbek, Edvard. Listina. Ljubljana: Slovenska matica, 1982.
	Kralj, Lado. Teorija drame. 44. Literarni leksikon. Ljubljana: DZS, 1988.		*Kralj, Lado. Teorija drame. 44. Literarni leksikon. Ljubljana: DZS, 1988.
	Literatura. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977.		*Literatura. Leksikoni Cankarjeve založbe. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1977.
	Moravec, Dušan. “Gledališče v narodnoosvobodilnem boju.” Kultura, revolucija in današnji čas. Ljubljana: 1979.		*Moravec, Dušan. “Gledališče v narodnoosvobodilnem boju.” Kultura, revolucija in današnji čas. Ljubljana: 1979.
	Moravec, Dušan. “Zgovorne partizanske muze.” Josip Vidmar. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975.		*Moravec, Dušan. “Zgovorne partizanske muze.” Josip Vidmar. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1975.
	Poniž, Denis. Komedija in mešane dramske zvrsti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.		*Poniž, Denis. Komedija in mešane dramske zvrsti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
	Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit, 1985.		*Rečnik književnih termina. Beograd: Nolit, 1985.
	Smolej, Viktor. Slovstvo v letih vojne 1941 – 1945. 7. Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica, 1971.		*Smolej, Viktor. Slovstvo v letih vojne 1941 – 1945. 7. Zgodovina slovenskega slovstva. Ljubljana: Slovenska matica, 1971.

	==Reference==		==Reference==