https://sigledal.org/w/index.php?action=history&feed=atom&title=Gregor_%C4%8Cu%C5%A1in%2Fobrazlo%C5%BEitev_%C5%BEirije_ZDUS_2007 2026-05-07T10:15:17Z Zgodovina redakcij te strani v vikiju MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Gregor_%C4%8Cu%C5%A1in/obrazlo%C5%BEitev_%C5%BEirije_ZDUS_2007&diff=15425&oldid=prev 2007-03-29T20:50:04Z

<p>New page: Komisija za priznanja ZDUS v sestavi <a href="/geslo/Tea_Rogelj" title="Tea Rogelj">Tea Rogelj</a> (predsednica), <a href="/geslo/Ale%C5%A1_Jan" title="Aleš Jan">Aleš Jan</a> (član) in <a href="/geslo/Robert_Waltl" title="Robert Waltl">Robert Waltl</a> (član), je soglasno odločila da: Priznanje [[ZDUSZdruženja dramskih umetnik...</p> <p><b>Nova stran</b></p><div>Komisija za priznanja ZDUS v sestavi [[Tea Rogelj]] (predsednica), [[Aleš Jan]] (član) in [[Robert Waltl]] (član), je soglasno odločila da:<br /> <br /> Priznanje [[ZDUSZdruženja dramskih umetnikov Slovenije]] za igralske dosežke v letu 2006 prejme dramski igralec [[Gregor Čušin|Gregor ČUŠIN]], član [[mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] (za vloge Polonija v Shakespearovem &#039;&#039;Hamletu&#039;&#039;, Napoleona in Tita v igri &#039;&#039;Lipicanci gredo v Strasbourg&#039;&#039; [[Boris A. Novak|Borisa A. Novaka]] in Azazella v Javornikovi dramatizaciji romana &#039;&#039;Mojster in Margareta&#039;&#039; Mihaila Bulgakova. <br /> <br /> Gregor Čušin je iznajdljiv in preizkušen igralec, ki vedno znova prepriča s polnokrvnimi, psihološko utemeljenimi in poglobljenimi liki. Čeprav v navedenih delih ni oblikoval glavnih vlog, je s svojimi večplastnimi in domiselnimi kreacijami zaznamoval uprizoritve in vanje vnesel komične poudarke oziroma jih obogatil z razumevajoče popustljivim pristopom do človeških slabosti. Do svojih likov pristopa s toplino, tako rekoč z ljubeznijo, in tako gledalce povede, da jih nehote vzljubijo ali jih vsaj skušajo doumeti tudi oni. <br /> <br /> Pod režijskim vodstvom [[Matjaž Župančič|Matjaža Zupančiča]] je v &#039;&#039;Hamletu&#039;&#039; zaživel kot dobrodušen, nekoliko neroden in večkrat osmešen Polonij, v svojem bistvu ne toliko spletkarski in preračunljiv, temveč prej človek, ki je pasje vdan gospodarju. Prav lojalnost za vsako ceno, njegova preprostost v umevanju oblasti, in ne zlonamernost, je tisto, s čimer si podpiše smrtno obsodbo, kar ga pripelje v pogubo. <br /> <br /> V slovenski noviteti [[Lipicanci gredo v Strasbourg]] se je odlično znašel v vlogah Napoleona in Tita; obe figuri je oblikoval duhovito in gibko ter zlasti v slednji znal poudariti kompleksno in protislovno vlogo te zgodovinske osebnosti, ki je zaznamovala našo polpreteklo zgodovino. <br /> <br /> Nič manj prepričljiv ni bil kot Azazello v [[Jernej Lorenci|Lorencijevi]] postavitvi &#039;&#039;Mojstra in Margarete&#039;&#039;. Čušin je enega od štirih Wolandovih znanilcev apokalipse oblikoval z izostrenim občutkom za ansambelsko igro, ob tem pa znal ohraniti njegovo individualnost, mu vdihniti osebno noto; luciden in detajliran lik, ki v uprizoritev vnaša značilno bulgakovski, komični komentar dogajanja.</div>

Tamara