Jože Pengov - Zgodovina strani

Anja: /* Režije */

2016-02-15T11:18:35Z

Režije

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:18, 15. februar 2016
Vrstica 17:		Vrstica 17:
	==Režije==		==Režije==
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| directings}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| directings}}
			==Vloge==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| roles}}
			==Prevodi==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| translations}}

	==Režija filma==		==Režija filma==

Anja: /* Viri in literatura */

2016-02-15T11:14:58Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:14, 15. februar 2016
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| directings}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| directings}}

			==Režija filma==
			*1965 ''Zvezdica zaspanka'', kratki lutkovni film
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-02-15T11:13:39Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:13, 15. februar 2016
Vrstica 22:		Vrstica 22:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
			*[https://www.dnevnik.si/83426 Jože Pengov - absolutni lutkar, a prezrt - www.dnevnik.si, 18.05.2004]

Anja ob 11:12, 15. februar 2016

2016-02-15T11:12:06Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:12, 15. februar 2016
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]
			<div style="float: right">[[Slika:Joze-pengov-gaspercek.jpg\|Jože Pengov z lutko Gašperčka - Franz Pocci: Čarobne gosli, režija Jože Pengov - 1951/ Foto: Arhiv LGL]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil [[Niko Kuret\|Niku Kuretu]] in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec.		Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil [[Niko Kuret\|Niku Kuretu]] in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec.

Anja: /* Režije */

2014-05-01T10:07:25Z

Režije

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:07, 1. maj 2014
Vrstica 17:		Vrstica 17:

	==Režije==		==Režije==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 1628 \| directings}}

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==

Anja: /* Življenjepis */

2014-02-17T18:25:08Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:25, 17. februar 2014
Vrstica 11:		Vrstica 11:


	Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni. Leta 1948 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[Mestno lutkovno gledališče]] in v njem je Jože Pengov leta 1950 prevzel položaj direktorja in umetniškega vodje – to je pomenilo začetek vzpona omenjenega gledališča. Prelomna uprizoritev je bila leta 1951 znamenita igra Jana Malika ''Žogica Marogica''; predstava, ki kot poseben fenomen še danes navdušuje malo in veliko publiko.		Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni. Leta 1948 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Mestno lutkovno gledališče in v njem je Jože Pengov leta 1950 prevzel položaj direktorja in umetniškega vodje – to je pomenilo začetek vzpona omenjenega gledališča. Prelomna uprizoritev je bila leta 1951 znamenita igra Jana Malika ''Žogica Marogica''; predstava, ki kot poseben fenomen še danes navdušuje malo in veliko publiko.


	Z marionetnimi igrami ''Mojca in živali'', ''Zlata ribica'' in ''Obuti maček'' je gledališče popeljal najprej med mednarodno občinstvo gledališkega festivala v Dubrovniku (1955). Svoje zadnje predstave je Jože Pengov pripravljal in uresničeval pod težo hude bolezni. Zaradi nesporazumov z vodstvom je leta 1968 zapustil [[Mestno lutkovno gledališče]] in v ~~[[Lutkovno gledališče Dravlje\|~~Lutkovnem gledališču Dravlje]] kot svoj labodji spev pripravljal ''Trdoglavčka'' Jana Wilkowskega. Žal premiere ni dočakal, malemu gledališču, ki je pozneje prevzelo njegovo ime, pa je dal najboljšo popotnico za pot v svet. Kot režiser je gostoval tudi v drugih okoljih (Beograd, Zagreb), kot lutkovni igralec je v Mestnem lutkovnem gledališču ustvaril vrsto imenitnih vlog, bil je selektor Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku, opravljal je pedagoško delo, pisal študije s področja lutkovne teorije in praks; čeprav je pustil sledi tudi v slovenskem filmu in na televiziji, je bil predvsem "absolutni lutkar", kot ga je poimenoval kritik in teoretik [[Milan Čečuk]].		Z marionetnimi igrami ''Mojca in živali'', ''Zlata ribica'' in ''Obuti maček'' je gledališče popeljal najprej med mednarodno občinstvo gledališkega festivala v Dubrovniku (1955). Svoje zadnje predstave je Jože Pengov pripravljal in uresničeval pod težo hude bolezni. Zaradi nesporazumov z vodstvom je leta 1968 zapustil Mestno lutkovno gledališče in v Lutkovnem gledališču Dravlje kot svoj labodji spev pripravljal ''Trdoglavčka'' Jana Wilkowskega. Žal premiere ni dočakal, malemu gledališču, ki je pozneje prevzelo njegovo ime, pa je dal najboljšo popotnico za pot v svet. Kot režiser je gostoval tudi v drugih okoljih (Beograd, Zagreb), kot lutkovni igralec je v Mestnem lutkovnem gledališču ustvaril vrsto imenitnih vlog, bil je selektor Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku, opravljal je pedagoško delo, pisal študije s področja lutkovne teorije in praks; čeprav je pustil sledi tudi v slovenskem filmu in na televiziji, je bil predvsem "absolutni lutkar", kot ga je poimenoval kritik in teoretik Milan Čečuk.

	==Režije==		==Režije==

Anja ob 18:24, 17. februar 2014

2014-02-17T18:24:12Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 20:24, 17. februar 2014
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil Niku Kuretu in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec. Med vojno je Pengov delal kot vodja arhiva plošč na radiu. Doma je imel še majhen oder ročnih lutk, ki ga je uporabljal skoraj izključno za zasebne uprizoritve v domačem krogu. Edino javno predstavo je imel pod pritiskom kulturnega referenta okrožne uprave, večidel za otroke in invalide domobrancev. Ta predstava pa je imela po vojni hude posledice, saj je s tem ravnal v nasprotju s pozivom Osvobodilne fronte za splošni kulturni molk. Leta 1946 je bil postavljen pred sodišče; 17. septembra 1946 je bila obtožba proti njemu zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za enkratno, ki ne po obsegu ne po stopnji ne pomeni nič tehtnega, zato sodi pod zakon o amnestiji. Gotovo je bila to zanj olajševalna okoliščina, da med vojno ni politično deloval. Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni. Leta 1948 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[Mestno lutkovno gledališče]] in v njem je Jože Pengov leta 1950 prevzel položaj direktorja in umetniškega vodje – to je pomenilo začetek vzpona omenjenega gledališča. Prelomna uprizoritev je bila leta 1951 znamenita igra Jana Malika ''Žogica Marogica''; predstava, ki kot poseben fenomen še danes navdušuje malo in veliko publiko. Z marionetnimi igrami ''Mojca in živali'', ''Zlata ribica'' in ''Obuti maček'' je gledališče popeljal najprej med mednarodno občinstvo gledališkega festivala v Dubrovniku (1955). Svoje zadnje predstave je Jože Pengov pripravljal in uresničeval pod težo hude bolezni. Zaradi nesporazumov z vodstvom je leta 1968 zapustil [[Mestno lutkovno gledališče]] in v [[Lutkovno gledališče Dravlje\|Lutkovnem gledališču Dravlje]] kot svoj labodji spev pripravljal ''Trdoglavčka'' Jana Wilkowskega. Žal premiere ni dočakal, malemu gledališču, ki je pozneje prevzelo njegovo ime, pa je dal najboljšo popotnico za pot v svet. Kot režiser je gostoval tudi v drugih okoljih (Beograd, Zagreb), kot lutkovni igralec je v Mestnem lutkovnem gledališču ustvaril vrsto imenitnih vlog, bil je selektor ''Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku'', opravljal je pedagoško delo, pisal študije s področja lutkovne teorije in praks; čeprav je pustil sledi tudi v slovenskem filmu in na televiziji, je bil predvsem "absolutni lutkar", kot ga je poimenoval kritik in teoretik [[Milan Čečuk]].		Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil [[Niko Kuret\|Niku Kuretu]] in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec.


			Med vojno je Pengov delal kot vodja arhiva plošč na radiu. Doma je imel še majhen oder ročnih lutk, ki ga je uporabljal skoraj izključno za zasebne uprizoritve v domačem krogu. Edino javno predstavo je imel pod pritiskom kulturnega referenta okrožne uprave, večidel za otroke in invalide domobrancev. Ta predstava pa je imela po vojni hude posledice, saj je s tem ravnal v nasprotju s pozivom Osvobodilne fronte za splošni kulturni molk. Leta 1946 je bil postavljen pred sodišče; 17. septembra 1946 je bila obtožba proti njemu zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za enkratno, ki ne po obsegu ne po stopnji ne pomeni nič tehtnega, zato sodi pod zakon o amnestiji. Gotovo je bila to zanj olajševalna okoliščina, da med vojno ni politično deloval.


			Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni. Leta 1948 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[Mestno lutkovno gledališče]] in v njem je Jože Pengov leta 1950 prevzel položaj direktorja in umetniškega vodje – to je pomenilo začetek vzpona omenjenega gledališča. Prelomna uprizoritev je bila leta 1951 znamenita igra Jana Malika ''Žogica Marogica''; predstava, ki kot poseben fenomen še danes navdušuje malo in veliko publiko.


			Z marionetnimi igrami ''Mojca in živali'', ''Zlata ribica'' in ''Obuti maček'' je gledališče popeljal najprej med mednarodno občinstvo gledališkega festivala v Dubrovniku (1955). Svoje zadnje predstave je Jože Pengov pripravljal in uresničeval pod težo hude bolezni. Zaradi nesporazumov z vodstvom je leta 1968 zapustil [[Mestno lutkovno gledališče]] in v [[Lutkovno gledališče Dravlje\|Lutkovnem gledališču Dravlje]] kot svoj labodji spev pripravljal ''Trdoglavčka'' Jana Wilkowskega. Žal premiere ni dočakal, malemu gledališču, ki je pozneje prevzelo njegovo ime, pa je dal najboljšo popotnico za pot v svet. Kot režiser je gostoval tudi v drugih okoljih (Beograd, Zagreb), kot lutkovni igralec je v Mestnem lutkovnem gledališču ustvaril vrsto imenitnih vlog, bil je selektor Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku, opravljal je pedagoško delo, pisal študije s področja lutkovne teorije in praks; čeprav je pustil sledi tudi v slovenskem filmu in na televiziji, je bil predvsem "absolutni lutkar", kot ga je poimenoval kritik in teoretik [[Milan Čečuk]].

	==Režije==		==Režije==
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

			==Zunanje povezave==

NusaK ob 10:29, 6. november 2013

2013-11-06T10:29:56Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:29, 6. november 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil Niku Kuretu in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec. Med vojno je Pengov delal kot vodja arhiva plošč na radiu. Doma je imel še majhen oder ročnih lutk, ki ga je uporabljal skoraj izključno za zasebne uprizoritve v domačem krogu. Edino javno predstavo je imel pod pritiskom kulturnega referenta okrožne uprave, večidel za otroke in invalide domobrancev. Ta predstava pa je imela po vojni hude posledice, saj je s tem ravnal v nasprotju s pozivom Osvobodilne fronte za splošni kulturni molk. Leta 1946 je bil postavljen pred sodišče; 17. septembra 1946 je bila obtožba proti njemu zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za enkratno, ki ne po obsegu ne po stopnji ne pomeni nič tehtnega, zato sodi pod zakon o amnestiji. Gotovo je bila to zanj olajševalna okoliščina, da med vojno ni politično deloval.		Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil Niku Kuretu in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec. Med vojno je Pengov delal kot vodja arhiva plošč na radiu. Doma je imel še majhen oder ročnih lutk, ki ga je uporabljal skoraj izključno za zasebne uprizoritve v domačem krogu. Edino javno predstavo je imel pod pritiskom kulturnega referenta okrožne uprave, večidel za otroke in invalide domobrancev. Ta predstava pa je imela po vojni hude posledice, saj je s tem ravnal v nasprotju s pozivom Osvobodilne fronte za splošni kulturni molk. Leta 1946 je bil postavljen pred sodišče; 17. septembra 1946 je bila obtožba proti njemu zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za enkratno, ki ne po obsegu ne po stopnji ne pomeni nič tehtnega, zato sodi pod zakon o amnestiji. Gotovo je bila to zanj olajševalna okoliščina, da med vojno ni politično deloval. Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni. Leta 1948 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[Mestno lutkovno gledališče]] in v njem je Jože Pengov leta 1950 prevzel položaj direktorja in umetniškega vodje – to je pomenilo začetek vzpona omenjenega gledališča. Prelomna uprizoritev je bila leta 1951 znamenita igra Jana Malika ''Žogica Marogica''; predstava, ki kot poseben fenomen še danes navdušuje malo in veliko publiko. Z marionetnimi igrami ''Mojca in živali'', ''Zlata ribica'' in ''Obuti maček'' je gledališče popeljal najprej med mednarodno občinstvo gledališkega festivala v Dubrovniku (1955). Svoje zadnje predstave je Jože Pengov pripravljal in uresničeval pod težo hude bolezni. Zaradi nesporazumov z vodstvom je leta 1968 zapustil [[Mestno lutkovno gledališče]] in v [[Lutkovno gledališče Dravlje\|Lutkovnem gledališču Dravlje]] kot svoj labodji spev pripravljal ''Trdoglavčka'' Jana Wilkowskega. Žal premiere ni dočakal, malemu gledališču, ki je pozneje prevzelo njegovo ime, pa je dal najboljšo popotnico za pot v svet. Kot režiser je gostoval tudi v drugih okoljih (Beograd, Zagreb), kot lutkovni igralec je v Mestnem lutkovnem gledališču ustvaril vrsto imenitnih vlog, bil je selektor ''Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku'', opravljal je pedagoško delo, pisal študije s področja lutkovne teorije in praks; čeprav je pustil sledi tudi v slovenskem filmu in na televiziji, je bil predvsem "absolutni lutkar", kot ga je poimenoval kritik in teoretik [[Milan Čečuk]].

	Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni.

	Leta 1948 je bilo v Ljubljani ustanovljeno [[Mestno lutkovno gledališče]] in v njem je Jože Pengov leta 1950 prevzel položaj direktorja in umetniškega vodje – to je pomenilo začetek vzpona omenjenega gledališča. Prelomna uprizoritev je bila leta 1951 znamenita igra Jana Malika ''Žogica Marogica''; predstava, ki kot poseben fenomen še danes navdušuje malo in veliko publiko. Z marionetnimi igrami ''Mojca in živali'', ''Zlata ribica'' in ''Obuti maček'' je gledališče popeljal najprej med mednarodno občinstvo gledališkega festivala v Dubrovniku (1955).

	Svoje zadnje predstave je Jože Pengov pripravljal in uresničeval pod težo hude bolezni. Zaradi nesporazumov z vodstvom je leta 1968 zapustil [[Mestno lutkovno gledališče]] in v [[Lutkovno gledališče Dravlje\|Lutkovnem gledališču Dravlje]] kot svoj labodji spev pripravljal ''Trdoglavčka'' Jana Wilkowskega. Žal premiere ni dočakal, malemu gledališču, ki je pozneje prevzelo njegovo ime, pa je dal najboljšo popotnico za pot v svet.

	Kot režiser je gostoval tudi v drugih okoljih (Beograd, Zagreb), kot lutkovni igralec je v Mestnem lutkovnem gledališču ustvaril vrsto imenitnih vlog, bil je selektor ''Jugoslovanskega festivala otroka v Šibeniku'', opravljal je pedagoško delo, pisal študije s področja lutkovne teorije in praks; čeprav je pustil sledi tudi v slovenskem filmu in na televiziji, je bil predvsem "absolutni lutkar", kot ga je poimenoval kritik in teoretik [[Milan Čečuk]].

	==Režije==		==Režije==
			==Viri in literatura==
			*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

NusaK: /* Življenjepis */

2013-07-25T06:30:06Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:30, 25. julij 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil Niku Kuretu in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec. Med vojno je Pengov delal kot vodja arhiva plošč na radiu. Doma je imel še majhen oder ročnih lutk, ki ga je uporabljal skoraj izključno za zasebne uprizoritve v domačem krogu. Edino javno predstavo je imel po pritiskom kulturnega referenta okrožne uprave, večidel za otroke in invalide domobrancev. Ta predstava pa je imela po vojni hude posledice, saj je s tem ravnal v nasprotju s pozivom Osvobodilne fronte za splošni kulturni molk. Leta 1946 je bil postavljen pred sodišče; 17. septembra 1946 je bila obtožba proti njemu zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za enkratno, ki ne po obsegu ne po stopnji ne pomeni nič tehtnega, zato sodi pod zakon o amnestiji. Gotovo je bila to zanj olajševalna okoliščina, da med vojno ni politično deloval.		Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil Niku Kuretu in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec. Med vojno je Pengov delal kot vodja arhiva plošč na radiu. Doma je imel še majhen oder ročnih lutk, ki ga je uporabljal skoraj izključno za zasebne uprizoritve v domačem krogu. Edino javno predstavo je imel pod pritiskom kulturnega referenta okrožne uprave, večidel za otroke in invalide domobrancev. Ta predstava pa je imela po vojni hude posledice, saj je s tem ravnal v nasprotju s pozivom Osvobodilne fronte za splošni kulturni molk. Leta 1946 je bil postavljen pred sodišče; 17. septembra 1946 je bila obtožba proti njemu zavrnjena z utemeljitvijo, da gre za enkratno, ki ne po obsegu ne po stopnji ne pomeni nič tehtnega, zato sodi pod zakon o amnestiji. Gotovo je bila to zanj olajševalna okoliščina, da med vojno ni politično deloval.

	Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni.		Bil je direktor in umetniški vodja, režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, ki je s svojim raziskujočim in natančnim, trdim delom in prefinjenim občutkom za poetiko predmetnega sveta postavil temelje sodobnemu slovenskemu lutkovnemu gledališču in mu visoko dvignil ceno na svetovni lutkarski sceni.

Anja ob 20:28, 23. junij 2013

2013-06-23T20:28:25Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:28, 23. junij 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Pengov, Jože]][[Kategorija:Direktorji in ravnatelji\|Pengov,Jože]]
	[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:12, 15. februar 2016
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]
			<div style="float: right">[[Slika:Joze-pengov-gaspercek.jpg\|Jože Pengov z lutko Gašperčka - Franz Pocci: Čarobne gosli, režija Jože Pengov - 1951/ Foto: Arhiv LGL]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil [[Niko Kuret\|Niku Kuretu]] in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec.		Jože Pengov je bil rojen v Ljubljani 19. februarja 1916. Po maturi je šest semestrov študiral rudarstvo na tehnični fakulteti v Ljubljani. Obenem se je že zelo dolgo ukvarjal z amaterskim in marionetnim gledališčem in po lastni navedbi sodeloval pri raznih amaterskih odrih. Leta 1937 je začel s [[Fran Milčinski\|Franetom Milčinskim]] sodelovati v lastni oddaji na radiu, imenovani ''Jožek in Ježek''. Leta 1938 se je pridružil [[Niko Kuret\|Niku Kuretu]] in njegovi "Pavlihovi druščini". Sodelovanja je bilo zaradi vojne konec.

← Starejša redakcija		Redakcija: 22:28, 23. junij 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Pengov, Jože]][[Kategorija:Direktorji in ravnatelji\|Pengov,Jože]]
	[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Pengov, Jože]]
	[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]		[[Kategorija:Režiserji\|Pengov, Jože]]