Martina Šiler - Zgodovina strani

Anja: /* Dramska besedila= */

2017-11-30T16:32:22Z

Dramska besedila=

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:32, 30. november 2017
Vrstica 6:		Vrstica 6:
	Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.		Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.

	==Dramska besedila===		==Dramska besedila==
	* 1997 ''[[Variacija Godota]]''		* 1997 ''[[Variacija Godota]]''
	* 2000 ''[[Pikado]]''		* 2000 ''[[Pikado]]''

AnaK ob 11:28, 11. oktober 2010

2010-10-11T11:28:09Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:28, 11. oktober 2010
Vrstica 32:		Vrstica 32:

	==Bibliografija==		==Bibliografija==

	~~===Drame===~~

	* '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). ''Mentor''. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111.
	* '''Pikado'''. ''Mlada dramatika'' (2000). Str. 114–143.
	* '''Reykjavik'''. ''Dialogi''. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.

	===Članki===		===Članki===

AnaK ob 11:19, 11. oktober 2010

2010-10-11T11:19:45Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:19, 11. oktober 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:

	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Šiler, Martina]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Šiler, Martina]]
	[[Kategorija:Dramatika\|Šiler, Martina]]		[[Kategorija:Dramatika\|Šiler, Martina]]
Vrstica 7:		Vrstica 6:
	Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.		Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.

	==~~Drame==~~		==Dramska besedila===
	~~===Naslovi dram~~===		* 1997 ''[[Variacija Godota]]''
	*~~2006~~ ''[[~~Severna pravljica~~]]''		* 2000 ''[[Pikado]]''
	*~~2002~~ ''[[~~Reykjavik~~]]''		* 2002 ''[[Reykjavik]]''
	*~~2000~~ ''[[~~Pikado~~]]''		* 2006 ''[[Severna pravljica]]''
	*~~1997~~ ''[[~~Variacija Godota~~]]''

	===Celotna besedila===		===Celotna besedila===

Natalija ob 09:00, 16. julij 2010

2010-07-16T09:00:47Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:00, 16. julij 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:


	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Šiler, Martina]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Šiler, Martina]]
Vrstica 66:		Vrstica 65:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	~~[[Priimek ime:=Šiler, Martina\| ]]~~

Natalija ob 11:18, 27. oktober 2009

2009-10-27T11:18:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:18, 27. oktober 2009
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~<div style="float: right">[[Slika:martinas.jpg\|300 px\|Martina Šiler, foto:]]</div>~~

	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Šiler, Martina]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Šiler, Martina]]

Zala: /* Radijske igre */

2007-09-15T10:22:29Z

Radijske igre

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:22, 15. september 2007
Vrstica 20:		Vrstica 20:

	==Radijske igre==		==Radijske igre==
	*2001 ''Kletfashion'', ~~radio~~ Študent, Ljubljana		*2001 ''Kletfashion'', [[Radio Študent Ljubljana]], Ljubljana

	==Prevodi v tuje jezike==		==Prevodi v tuje jezike==

Petra: /* Značilnosti */

2007-05-30T16:00:48Z

Značilnosti

← Starejša redakcija		Redakcija: 18:00, 30. maj 2007
Vrstica 26:		Vrstica 26:

	==Značilnosti==		==Značilnosti==
	Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz ~~človeških~~ medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi~~, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto~~, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. ~~»Njuna~~ ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.		Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi: »Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V omenjenem besedilu so torej prisotni motiv ljubezni na eni strani ter motiv dvoma, motiv neresnic, prikrivanja na drugi strani. O (ne)zmožnostih medsebojne komunikacije »priča« tudi dramsko besedilo ''Pikado'', kjer so med drugim prisotni motivi kot npr. droge, psihične težave ipd. ''Pikado'' je niz navidez nepovezanih prizorov iz vsakdanjega življenja, le-te pa povezuje motiv preprostega rekvizita – pikada. V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.

	==Nagrade==		==Nagrade==

Petra: /* Življenjepis */

2007-05-28T06:46:22Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:46, 28. maj 2007
Vrstica 6:		Vrstica 6:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==

	Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega ~~se poljudno~~ zanima ~~tudi za vesolje in astronavtiko~~, rada ima tudi zgodovino in potovanja ~~v stara mesta~~.		Martina Šiler (11. november 1980, Ljubljana) je univerzitetna diplomirana dramaturginja. Zanima jo praktično dramaturško delo, gledališka kritika, teorija gledališča ter analiziranje in ustvarjanje dramskih besedil.. Kot dramatičarka se je prvič poskusila leta 1997, ko je v reviji ''Mentor'' izšel njen prvenec ''Variacija Godota''. Leta 2000 si je njeno dramsko besedilo ''Pikado'' razdelilo zmago na Prvem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj. ''Pikado'' je nato v istem gledališču krstno uprizoritev doživel v režiji Andreje Kovač. Leta 2001 je prejela nagrado na natečaju Radia Študent Ljubljana za radijsko igro ''Kletfashion''. Leta 2002 je na Drugem natečaju Mlada slovenska dramatika Gledališča Ptuj prejela nagrado za dramsko besedilo ''Reykjavik''. Na festivalu Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (marca 2003) je bil ''Reykjavík'' nominiran za Nagrado Slavka Gruma ter preveden v angleški jezik. Poleti 2003 se je udeležila rezidence za obetavne dramatike britanskega gledališča Royal Court Theatre, London. Leta 2005 je ''Reykjavik'' doživel bralno uprizoritev v PreGleju, maja 2006 pa odrsko postavitev amaterske skupine Teater Frnikula, v režiji Mihe Kalana. Jeseni 2006 je ''Reykjavik'' izšel v reviji ''Dialogi'', prav v istem času pa se je v PreGleju zgodila bralna uprizoritev najnovejšega besedila Martine Šiler ''Severna pravljica''. Martina Šiler je občasno pisala za revijo ''Maska'', v različnih publikacijah pa je objavila nekaj člankov o sodobni evropski dramatiki. Od leta 2004 je sodelavka kulturne redakcije radia Študent, kjer ustvarja oddajo Teritorij teatra. V prostem času trenira nanbudo ter se ukvarja s finskim jezikom. Poleg navedenega jo zanima sodobna kultura, rada ima tudi zgodovino, naravo in potovanja.

	==Drame==		==Drame==

Petra: /* Bibliografija */

2007-05-19T10:06:46Z

Bibliografija

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:06, 19. maj 2007
Vrstica 38:		Vrstica 38:
	===Drame===		===Drame===

	* '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). Mentor. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111.		* '''Variacija Godota''' (odlomek iz antidrame v štirih sekvencah). ''Mentor''. Letn. 18, št. 5/6 (1997). Str. 110–111.
	* '''Pikado'''. Mlada dramatika (2000). Str. 114–143.		* '''Pikado'''. ''Mlada dramatika'' (2000). Str. 114–143.
	* '''Reykjavik'''. Dialogi. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.		* '''Reykjavik'''. ''Dialogi''. Letn. 42, št. 7/8 (2006). Str. 73–110.

	===Članki===		===Članki===

	* '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. Maska. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.		* '''Urbani spleen : britanska dramatika krvi in sperme'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5-6 (2001). Str. 24–29.
	* '''Portal začasne avtonomne cone'''. Maska. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53.		* '''Portal začasne avtonomne cone'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 1/2 (2001). Str. 51–53.
	* '''Eksplozija balkanskega spomina'''. Maska. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.		* '''Eksplozija balkanskega spomina'''. ''Maska''. Letn. 9, št. 3/4 (2001). Str. 57–58.
	* '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.		* '''Do identitete skozi dramsko formo: pogovor z Marinko Poštrak, umetniško voditeljico Prešernovega gledališča Kranj'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 92–93.
	* '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.		* '''Krog bo treba zavrteti večkrat: intervju s Samom M. Strelcem, umetniškim vodjo Gledališča Ptuj'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 98–99.
	* '''Nasprotja'''. Maska. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.		* '''Nasprotja'''. ''Maska''. Letn. 16, št. 5/6 (2001). Str. 107–108.
	* '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. Maska. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.		* '''Ob 4.48, ko rastejo narcise'''. ''Maska''. Letn. 17, št. 1/2 (2002). Str. 91–93.
	* '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. Gledališki list Drame SNG Maribor. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.		* '''Mlade dramske zgodbe iz Velike Britanije'''. ''Gledališki list Drame SNG Maribor''. Št. 8 (2000/01). Str. 7–17.
	* '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. Maska. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.		* '''Spomin srednjega veka = The memory of the middle ages'''. ''Maska''. Letn. 18, št. 1/2, 78/79 (2003). Str. 63–66, 126–128.
	* '''Ljubi me in me ubij'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.		* '''Ljubi me in me ubij'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 3 (2001/02). Str. 15–18.
	* '''Somračno potovanje k izginotju'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.		* '''Somračno potovanje k izginotju'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 81, št. 15 (2001/02). Str. 20–22.
	* '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.		* '''Mitologija sodobne ljubezni in smrti'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 1 (2002/03). Str. 14–15.
	* '''London, Leenane'''. Gledališki list gledališča Koper. (2001/02).		* '''London, Leenane'''. ''Gledališki list gledališča Koper''. (2001/02).
	* '''Onkraj severa besed'''. Gledališki list SNG. Drama. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.		* '''Onkraj severa besed'''. ''Gledališki list SNG. Drama''. Letn. 82, št. 9 (2002/03). Str. 6–8.

	==Literatura==		==Literatura==

Petra: /* Značilnosti */

2007-05-19T10:04:44Z

Značilnosti

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:04, 19. maj 2007
Vrstica 26:		Vrstica 26:

	==Značilnosti==		==Značilnosti==
	Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v Reykjaviku za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu Severna pravljica. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v Reykjaviku, angleški izrazi v Pikadu …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.		Martina Šiler v svojem opusu pogosto raziskuje interakcije med ljudmi. Po njenem osebnem prepričanju se v drobnih odnosih odsevajo večji družbeni dogodki, čeprav slednjega na prvi pogled ne moremo zaznati. Tako gre med drugim tudi v ''Reykjaviku'' za prikaz človeških medosebnih odnosov v sodobnem svetu. Odnosom med ljudmi pa se je Šilerjeva posvetila tudi v zadnjem dramskem besedilu ''Severna pravljica''. Sama avtorica o tem besedilu pravi, da le-ta razpira svet prikrivanja, svet dvoma, svet negotovega jezika, svet onemogočenega pobega. Tisto, kar da občutek, da v bojnem polju neresnic, prikrivanj in lastnega slepljenja še obstaja nekaj močnejšega, je prav odnos med glavnima dramskima osebama. »Njuna ljubezen je, protislovno, ob koncu najbolj iskrena. Ostane kakor zadnja, prečiščena resnica, ostane kakor edino resnično dejstvo Severna pravljica. Dejstvo, ki pa je samo po sebi nemogoče.« V besedilih Martine Šiler je zanimiv jezik; prepletajo se namreč različne zvrsti jezika (sleng, krajevni govori, vulgarizmi), besedila vsebujejo tudi tujejezične izraze (npr. islandski jezik v ''Reykjaviku'', angleški izrazi v ''Pikadu'' …). Dramska besedila vsebujejo ponekod tudi precej dolge monologe. Pri ustvarjanju dramskega besedila in pri dramatiki nasploh so v središču zanimanja Martine Šiler predvsem struktura dialoga, jezik dramskih oseb, funkcija in gradnja monologa, vsebinsko pa, kot že rečeno, medsebojni odnosi, razgibane in mestoma nenavadne, tudi absurdne situacije.

	==Nagrade==		==Nagrade==