Medtem - Zgodovina strani

AnaK ob 10:55, 24. september 2010

2010-09-24T10:55:05Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:55, 24. september 2010
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, novi pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.		Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, novi pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.

	==~~Revijalne objave~~==		==Objave==
	* ''Medtem.'' Gledališki list PDG Nova Gorica. Sezona 2004/05, let. 50, št. 2		* ''Medtem.'' Gledališki list PDG Nova Gorica. Sezona 2004/05, let. 50, št. 2

	==Vir==		==Vir==
	* Cobiss		* Cobiss

AnaK ob 10:54, 24. september 2010

2010-09-24T10:54:39Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:54, 24. september 2010
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	~~[[Kategorija:Drame\|Medtem]]~~
	[[Kategorija:Dramatika\|Medtem]]		[[Kategorija:Dramatika\|Medtem]]
			[[Kategorija:Dramatizacije\|Medtem]]


	:Avtor: [[Srečko Fišer]]		:Avtor: [[Srečko Fišer]]
			:Avtor protobesedila: Primo Levi (Premirje)
	:Leto nastanka:		:Leto nastanka:
	:Žanr:		:Žanr:
	:Krstna uprizoritev: 20. november 2004, [[SNG Nova Gorica]]		:Krstna uprizoritev: 20. november 2004, [[SNG Nova Gorica]]
	~~:Opomba: Po motivih romana ''Premirje'' Prima Levija~~

AnaK ob 08:09, 9. september 2010

2010-09-09T08:09:00Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:09, 9. september 2010
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	[[Kategorija:Dramatika\|Medtem]]		[[Kategorija:Dramatika\|Medtem]]

	;Avtor~~<nowiki>~~:~~</nowiki>~~ [[Srečko Fišer]]		:Avtor: [[Srečko Fišer]]
	;Leto nastanka~~<nowiki>~~:~~</nowiki> 2004~~		:Leto nastanka:
	;Žanr~~<nowiki>~~:~~</nowiki> Drama~~		:Žanr:
	;Krstna uprizoritev~~<nowiki>~~:~~</nowiki>~~ 2004 v [[SNG Nova Gorica]]		:Krstna uprizoritev: 20. november 2004, [[SNG Nova Gorica]]
			:Opomba: Po motivih romana ''Premirje'' Prima Levija


	==Zgodba==		==Zgodba==
	Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, novi pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.		Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, novi pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.

			==Revijalne objave==
			* ''Medtem.'' Gledališki list PDG Nova Gorica. Sezona 2004/05, let. 50, št. 2

			==Vir==
			* Cobiss

Manuela: /* Zgodba */

2007-06-05T19:39:09Z

Zgodba

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:39, 5. junij 2007
Vrstica 9:		Vrstica 9:

	==Zgodba==		==Zgodba==
	Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, ~~nov~~ pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.		Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, novi pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.

Manuela: /* Zgodba */

2007-05-28T06:41:33Z

Zgodba

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:41, 28. maj 2007
Vrstica 9:		Vrstica 9:

	==Zgodba==		==Zgodba==
	Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim, ~~da bi preživela, začeta trgovati z~~ iz taborišča ~~prinesenimi stvarmi~~ (prodajata srajco nekim Poljakom) – Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje – Aldu, ki mu je ~~v življenju~~ pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko ), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, nov pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.		Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim za lastno preživetje začneta trgovati s stvarmi, prinesenimi iz taborišča (prodajata srajco nekim Poljakom). Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje Aldu, v življenju mu je pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko – nekaj teksta je položeno v usta tudi Odiseju, Orfeju, Hadesu in Persefoni), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, nov pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.

Manuela ob 08:42, 16. maj 2007

2007-05-16T08:42:01Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:42, 16. maj 2007
Vrstica 1:		Vrstica 1:
			[[Kategorija:Drame\|Medtem]]
			[[Kategorija:Dramatika\|Medtem]]

			;Avtor<nowiki>:</nowiki> [[Srečko Fišer]]
			;Leto nastanka<nowiki>:</nowiki> 2004
			;Žanr<nowiki>:</nowiki> Drama
			;Krstna uprizoritev<nowiki>:</nowiki> 2004 v [[SNG Nova Gorica]]


	==Zgodba==		==Zgodba==
	Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim, da bi preživela, začeta trgovati z iz taborišča prinesenimi stvarmi (prodajata srajco nekim Poljakom) – Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje – Aldu, ki mu je v življenju pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko ), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, nov pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.		Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim, da bi preživela, začeta trgovati z iz taborišča prinesenimi stvarmi (prodajata srajco nekim Poljakom) – Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje – Aldu, ki mu je v življenju pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko ), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, nov pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.

Manuela: New page: ==Zgodba== Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik ...

2007-05-16T08:38:05Z

New page: ==Zgodba== Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik ...

Nova stran

==Zgodba==
Začetek drame je postavljen v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer se izvaja tako dezinfekcija oblačil taboriščnikov kot tudi dezinfekcija njih samih. Italijan kemik Aldo je najprej prikazan v lekarni v taborišču, nakar ga vidimo na trgu, kjer sreča Grka, s katerim, da bi preživela, začeta trgovati z iz taborišča prinesenimi stvarmi (prodajata srajco nekim Poljakom) – Aldo ob Grku spozna goljufivost trgovine. Grk je prikazan kot nekdo, ki razume in razlaga življenje – Aldu, ki mu je v življenju pomembna tudi umetnost, filozofija ipd., razlaga, kakšna so pravila preživetja: človek mora biti iznajdljiv. Grk govori o mitičnih časih, ki si jih želimo nazaj: in če se jih spominjamo, je možno, da so nekoč res bili (v antiki?). Vendar pa so se morali končati, da si jih lahko spet želimo nazaj. Njegova filozofija je takšna, da skozi življenje ni možno iti, ne da bi si kakor koli umazali roke, zato si jih moramo umazati z nečim koristnim. Pravi, da se bo po svetovni kataklizmi rodil nov svet, nova Evropa, verjame v povezovanje narodov, čeprav pravi: »Povezovanje narodov ne pomeni, da vojne ni, ampak da se jo poskuša držati na vajetih, da ne izbruhne v vesoljno kataklizmo. In taki poskusi so prej ali slej vedno neuspešni.« (Fišer, 86). Protiutež svetu, v katerem ves čas vlada vojna, je prikaz nekakšne idile v 8. dejanju z naslovom Bukolika – omemba satirov nas popelje v mitične čase (antiko ), ko je v svetu vladala sreča. Čas po svetovni kataklizmi (po uničevalni vojni) pa je čas prehoda med dvema časoma: starega sveta več ni, ker je uničen, nov pa šele nastaja. Človek tega časa se je znašel v nekem »medsvetju« (Fišer, 86), ki je m e d t e m.