Mestno gledališče Ptuj - Zgodovina strani

UrškaB: /* najstarejša omemba ptusjkega gledališča */

2025-12-05T15:03:54Z

najstarejša omemba ptusjkega gledališča

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:03, 5. december 2025
Vrstica 125:		Vrstica 125:
	dr. Dejan Zadravec, 2025		dr. Dejan Zadravec, 2025

	~~fotografija~~		<gallery>
			Slika:Unnamed.jpg
			</gallery>

	Viri:		Viri:

Samo: /* najstarejša omemba ptusjkega gledališča */

2025-12-05T12:18:05Z

najstarejša omemba ptusjkega gledališča

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:18, 5. december 2025
Vrstica 123:		Vrstica 123:
	Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus).		Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus).
	Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča.		Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča.
	dr. Dejan Zadravec		dr. Dejan Zadravec, 2025

	fotografija		fotografija
Vrstica 131:		Vrstica 131:

	<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>		<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>


	===rimski čas===		===rimski čas===

Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */

2025-12-05T12:12:01Z

Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:12, 5. december 2025
Vrstica 25:		Vrstica 25:

	===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===		===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===
	Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992); še v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Po tem so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher.		Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992); formalno v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Po tem so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher.
	Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš.		Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš.
	Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.\|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku.		Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.\|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku.

Samo: /* Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995 */

2025-12-05T12:11:17Z

Zato. in ponovna profesionalizacija l. 1995

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:11, 5. december 2025
Vrstica 25:		Vrstica 25:

	===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===		===[[Zato.]] in ponovna profesionalizacija l. 1995===
	Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992). ~~Nato~~ so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher.		Zametek profesionalizacije predstavlja vsakoletno "počitniško-gledališko" druženje Ptujčanov, študentov ljubljanske AGRFT. Najprej so v mestnem parku Ljudski vrt uprizorili Mrožkovo igro ''Na odprtem morju'' (1992); še v organizaciji DPD Svoboda Ptuj. Po tem so osnovali skupino Zato. ([[Nenad Tokalić]], [[Gregor Geč]], [[[[Tadej Toš]], Vesna Tomsič,[[Samo M. Strelec]].) Vse do profesionalizacije leta 1995 je Gledališče Zato. vsako poletje uprizorilo eno predstavo (''Zaprta vrata'', 1993; ''Plešasta pevka'', 1994; ''Krčmarica'', 1995). V letu 1993 Zato. začne javno govoriti o ponovni profesionalizaciji gledališča na Ptuju. Zamisel sta od občinskih struktur prva podprla Kristina Šamperl Purg, zadolžena za kulturo, in predsednik Izvršnega sveta občine, Branko Brumen ter tudi predsednik skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher.
	Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš.		Proces ponovne profesionalizacije je poslovno vodil Franc Mlakar, umetniško Samo M. Strelec; najožje igralsko jedro so predstavljali igralci Vojko Belšak, Gregor Geč, Nenad Tokalić Nešo in Tadej Toš.
	Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.\|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku.		Profesionalizacija je potekala v skladu s pogodbo med Občino Ptuj in Gledalščem Zato. Podpisana je bila po zaključku javnega natečaja za iskanje najustreznejšega modela profesionalizaciaje gledališča na Ptuju (1993). Med tremi prispelimi predlogi komisija izbere model [[Gledališče Zato.\|Zato.-ja]]. Model predvideva projektni tip gledališča, v svoji teoretski osnovi pa temelji na značilnostih živih kompleksnih sistemov, s čimer se Strelec seznani pri Ptujčanu, dr. Adolfu Žižku.

Samo: /* Zgodovina */

2025-12-05T08:55:32Z

Zgodovina

@@ Vrstica 104: / Vrstica 104: @@
 <div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
@@ Vrstica 117: / Vrstica 130: @@
 - AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753
 ===rimski čas===

Samo: /* nemško gledališče */

2025-12-05T08:52:39Z

nemško gledališče

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:52, 5. december 2025
Vrstica 105:		Vrstica 105:




			===najstarejša omemba ptusjkega gledališča===
			Začetki ptujskega gledališča so zaradi fragmentarne ohranjenosti originalnih pisnih virov zaenkrat še nekoliko zaviti v temo. Njegovo trenutno znano najstarejšo omembo tako najdemo v dokumentih ptujske vojaške invalidske uprave, ki je z ustanovitvijo tukajšnjega invalidskega doma oziroma neke vrste vojašnice za odslužene vojake leta 1751 za slabo desetletje v svoje roke vzela tudi vajeti mestne uprave. Njeni člani so se takoj seznanili s podobo in delovanjem mesta v zadnjih desetih letih, pripravili predloge za njegovo modernizacijo ter ga nato v dobršni meri tudi izvedli. Eden izmed ukrepov je predvideval tudi odprtje nove ceste (ulice), za kar pa bi bilo treba porušiti beneficiatovo hišo (v današnji Miklošičevi ulici), v njej živečemu kaplanu pa zagotoviti začasno stanovanje. Predlagali so obnovitev nekaj prostorov v starem in zapuščenem gledališču, ki je bilo takrat v mestni lasti (… lehrstehende und gemeiner Stadt zugehörig so benannte alte Comedienhaus).
			Skopo zapisana poved v sicer obširnem poročilu, ki je nastalo zaradi spora med ptujskim magistratom in mestno invalidsko upravo leta 1753, razkriva kar nekaj pomembnih podatkov o tukajšnjem gledališču. Najpomembnejši je podatek, da je tovrstna kulturna ustanova obstajala že pred letom 1753, in to celo že dolgo pred tem, saj je nedvoumno označena kot stara. Zgradba je bila v lasti mesta, kar bi lahko nakazovalo na to, da je gledališka dejavnost spadala v pristojnost mesta, njena zapuščenost v omenjenem letu pa dokazuje, da kontinuitete uprizarjanja gledaliških iger na Ptuju ni bilo. Zakaj je bilo sredi 18. stoletja tako, zaenkrat ni znano. Povsem mogoč razlog so številni požari, ki so od konca 17. in v prvi polovici 18. stoletja dodobra uničili mestne hiše in posledično tudi gospodarstvo. Lahko, da je v enem od teh požarov (delno) pogorela tudi zgradba gledališča, ki je nato zaradi manka sredstev v naslednjih letih ali desetletjih niso obnovili. Omenjeno poročilo ne navaja natančne lokacije gledališča, temveč le približno, in sicer je stalo v bližini stanovanj drugih kaplanov (… derneben die andere Cooperatores ihre Wohnung haben). Znano je, da so nekateri izmed teh živeli v hiši Leebovega beneficiata, ki je ležala južno od mestne cerkve sv. Jurija ob pokopališču, povsem na robu cerkvene ploščadi, in se še danes delno dotika zgornjega vzhodnega zidu gledališča.
			dr. Dejan Zadravec

			fotografija

			Viri:
			- AT-OeStA/KA MBeh InvA Akten 25 (1754/C), Poročilo dvornega komisarja Avguština Jožefa Weyraucha v zadevi spora med predsednikom ptujske vojaške invalidske uprave grofom Inzaghijem in ptujskim magistratom, 20. 10. 1753


	===nemško gledališče===		===nemško gledališče===
	~~Najnovejša nanjdba - listina iz dunajskega arhiva - kaže, da je mesto imelo gledališče že pred letom 1752.~~
	Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča "Städtisches Comödienhaus". Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja.		Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča "Städtisches Comödienhaus". Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja.

Samo: /* nemško gledališče */

2025-12-04T08:02:56Z

nemško gledališče

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:02, 4. december 2025
Vrstica 108:		Vrstica 108:

	===nemško gledališče===		===nemško gledališče===
	Najnovejša nanjdba - listina iz dunajskega arhiva - kaže, da je ~~Ptuj imel~~ gledališče že pred letom 1752.		Najnovejša nanjdba - listina iz dunajskega arhiva - kaže, da je mesto imelo gledališče že pred letom 1752.
	Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča "Städtisches Comödienhaus". Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja.		Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča "Städtisches Comödienhaus". Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja.

Samo: /* nemško gledališče */

2025-12-04T08:01:39Z

nemško gledališče

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:01, 4. december 2025
Vrstica 108:		Vrstica 108:

	===nemško gledališče===		===nemško gledališče===
	Leta 1786 so se začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča "Städtisches Comödienhaus". Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja.		Najnovejša nanjdba - listina iz dunajskega arhiva - kaže, da je Ptuj imel gledališče že pred letom 1752.
			Leta 1786 so se - prav v tej zgradbi, kjer je Mestno gledališče Ptuj še danes - začele prve prave gledališke sezone, čeprav so potujoče predstave nemških in laških gledaliških skupin prihajale v mesto že v začetku 18. stoletja. leta 1786 je plemstvo zgradilo na prostoru današnjega gledališča "Städtisches Comödienhaus". Predstave so pripravljali najuglednejši ptujski meščani, člani društva Dilettanten Geselschaft. Društvo je vodil župnik Gregor Jožef Plohel, okrožni dekan. Leta 1828 je v gledališču delovala že stalna gledališka družina. Leta 1832 se začenjajo v mestu občasna gostovanja Marburgertheatra. Gledališče so vodili Gustav Karnisch, Söldl, Hoffmann, Mayerhofer, Schwarz, Mayer, Römer, Rostok , Beker, Koch. Okrog leta 1854 je domača igralska družina uprizorila kar tri premiere na teden! Leta 1855 so obnovili gledališče in občiski svet je gledališču namenil skromno a redno dotacijo ter vsako leto razpisal mesto gledališkega ravnatelja.

	24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino "Diletanten Club". 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora.		24. novembra 1886 so Nemci slavnostno proslavili stoto obletnico delovanja gledališča z veeloigro ''Zapor''. Leta 1890 je direktro Labert ustanovil igralsko skupino "Diletanten Club". 1894 je gledališke posle prevzel Avgust Knirsch, ki je privabil tudi mednarodno priznanega Nestora.
Vrstica 119:		Vrstica 120:

	<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>		<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>


	===rimski čas===		===rimski čas===

Samo: /* 1954-1958 */

2025-11-12T17:08:59Z

1954-1958

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:08, 12. november 2025
Vrstica 205:		Vrstica 205:

	===1954-1958===		===1954-1958===
	Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil ~~Tomašič, Jurček Tomašič, Vilko~~ Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna,		Adolf Anderle, [[Ančka Bajgot]], Anica Butolen, Natalija Čihal, [[Milica Domanjko]], Tone Potušek, Meta Pirnat, Slavko Orlovič, Jože Milkovič, [[Alojz Matjašič]], [[Hermina Matjašič]], [[Boris Kočevar]], Franjo Lenartič, Stane Jurh, [[Majda Herman]], [[Franjo Gunžer]], Stanko Glavnik, Miro Cobelj, Vladislav Cegnar, Drago Cepe, Anica Černivec, Natalija Čihal, Milica Domanjko, Ivan Fric, Dušan Furlan, Danica Hanzel, Marjan Irgl, Stane Jurh, Tinka Keržar, M. Kokol, Stanka Kolar, Franc Kolarič, Ivo Kostanjšek, Ivanka Korošec, [[Hinko Košak]], I. Kramberger, Vinko Kralj, [[Sandi Krošl]], Zvonko Lešnik, Franc Ljubec, Marica Lorenčič, Lina Lugarič, Viktor Lugarič, [[Peter Malec]], Karlo Marsel, [[Hermina Matjašič]], Jože Milkovič, Jerica Mišica, Vili Miško, Zorica Modrinjak, Slavko Orlovič, Milan Pečnik, Ludvig Pečnik, Zora Ovijač, Zdenka Pegan, Edo Peklar, Igor Pelan, Meta Pirnat, Tone Potušek, Marjan Radon, Ivo Rajšter, Jože Rojic, Rojko, I. Rosič, I. Rutar, Danilo Samec, Jože Samec, I. Senčar, Jože Slanič, Marinka Šölöši, I. Spevan, Erika Stehlik, Stigljičeva, Stiplovškova, [[Eva Danica Šenkinč]], I. Šajn, Franc Širec, I. Šmigoc, Vilko Šprajger, Tilčka Štuhec, Rajko Šugman, [[Danijel Šugman]], Šventova, Marica Terbuc, Jurček Tomažič, Vili Tomažič, Emil Tomašič, Zdravko Tomažej, I. Tominc, Stanko Topolovec, Marica Tretjak, Erika Turščak, Jože Turščak, [[Franjo Vičar]], [[Berta Ukmar]], Vera Videčnik, Milan Zupanc, Vošnjakova, Vučko, Andrejka Žvan, Andrej Žvan, Vučko Žvan, J. Vrbnjak, Wažna,

	<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>		<div style="text-align: right;">[[#top\|na vrh]]</div>

Samo: /* Direktorji */

2025-11-11T08:44:04Z

Direktorji

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:44, 11. november 2025
Vrstica 172:		Vrstica 172:
	*1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu		*1997-2001 [[Samo M. Strelec]]; direktor na popravnem izpitu

	Oblikuje programske stalnice gledališča: SKUP - srečanje komornih uprizoritev, Festival monodrame in Mlada dramatika. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe).		Oblikuje programske stalnice gledališča: ''SKUP - srečanje komornih uprizoritev'', bienalni ''Festival monodrame'' in natečaj''Mlada dramatika''. Pripravijo prve ([[Andrej Šmid]]) načrte za prenovo gledališke stavbe. Gledališče si prizadeva pridobiti podporo Ministrstva za kulturo RS pri sofinanciranju programa, pri čemer ga v mrežo zavodov, ki so sistemsko financirani, uvrsti minister Rudi Šeligo. Renovirajo stavbo na Hercegovi ulici, v kateri uredijo gledališko delavnico. Zaradi inšpekcijskih groženj z zaprtjem v celoti renovirajo zaodrje, vrvišče in električno napeljavo. Gledališče izda dve monografiji: ''Mejniki v razvoju ptujskega gledališča 1919 - 1958'' in ''Deset gledaliških let na prelomu tisočletja (1992 - 2002)''. Stalnejša dramaturška sodelavka in urednica gledalških listov je [[Tatjana Doma]], lektor [[Arko]], za gledališče pa največ oblikujeta Savo S. Školiber (tiskovine) in Kristijan Cafuta (web designe).
	Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi "bum" uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za "junaka naših dni".		Veliko gostujejo po Sloveniji s predstavami za otroke in mladino (''Ta presneta ljubezen'', ''Oj, čudežni zaboj''), pa tudi komedijami (''Marjetka str. 89'' - predstava dobi na Dnevih komedije v Celju 2002 doslej najvišjo oceno 4,96). Na Ptuju je pravi "bum" uprizoritev ''Ovinek'', Ruda in Tona ([[Nenad Tokalić]] in [[Tadej Toš]]) pa postaneta sinonim za "junaka naših dni".