Miro Solman - Zgodovina strani

Maša: /* Življenjepis */

2019-01-23T09:10:48Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:10, 23. januar 2019
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Slika:Miro-Solman b.jpg\|sličica\|Foto: Damjan Švarc]]		[[Slika:Miro-Solman b.jpg\|sličica\|Foto: Damjan Švarc]]
			[[Kategorija:Ustvarjalci\|Solman, Miro]]. [[Kategorija:Operni pevci\|Solman, Miro]]
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Tenorist Miro Solman je študiral petje pri tenoristu Carlu Bergonoziju, s katerim je pogosto tudi nastopal na odrskih deskah. Po pomembnejših vlogah v operah ''Rigoletto'', ''Don Carlos'', ''Jerusalem'', ''La bohème'', ''Lucia di Lammermoor'', ''Faust'', ''Hoffmannove pripovedke'', ''Rusalka'', ''Knez Igor'', ''Jevgenij Onjegin'' in ''Obleganje Korinta'' se je spopadel z dramskimi tenorskimi vlogami v opernih mojstrovinah, kot so ''Ernani'', ''Trubadur'', ''Simon Boccanegra'', ''Nabucco'', ''Andrea Chénier'', ''Carmen'', ''Tosca'', ''Iris'', ''Cavalleria rusticana'', ''Aida'', ''Jacquerie'' in ''Turandot''. Kot solist je gostoval v številnih državah po svetu, od tega največ v Evropi, Kanadi, Koreji, Turčiji, Izraelu, na Japonskem, v Rusiji, na Kitajskem in Južni Afriki. V vodilnih tenorskih vlogah je nastopil v vseh pomembnejših italijanskih opernih hišah, in sicer v Parmi, Palermu, Genovi, Veroni, Torinu, Rimu, v Benetkah, Kataniji, Foggi, Messini, Trbižu, Mantovi, Comu, Carrari, Jesi, Pisi, Trapaniju, Rovigu idr. V sezoni 1994/1995 se je v Teatru Massimo Bellini v Kataniji zablestel kot protagonist v Marinuzzijevi operi ''Jacquerie'', naslednje leto pa v ''Hoffmannovih pripovedkah'' v veronski operi Teatro Filarmonico z italijansko sopranistko Luciano Serra. Leta 1997 je z Mascagnijevo Iris v opernem gledališču Teatro Massimo Bellini v Kataniji, nato pa še v Capetownu (z Lucio di Lammermoor) požel velik uspeh tako med občinstvom kot kritikih, kar je potrdil še z uspešnim nastopom v predstavi ''Aida'' na Festivalu Xanten v Nemčiji. V Trbižu in Rovigu je leta 1997 pel v ''Hoffmannovih pripovedkah'', s predstavo ''Cavalleria rusticana'' pa je nastopil v Teatru Pergolesi v Jesi. Poleg omenjene opere je nastopil v operah, kot so ''Tosca'', ''Aida'', ''Rigoletto'', ''Carmen'', ''Don Carlos'' in ''Turandot'', in sicer v Italiji, Avstriji, Švici, na Japonskem, v Tajvanu in na Portugalskem. Preobrat njegove solistične kariere predstavlja operna sezona 2000/2001, ko je v Toulonu zablestel v izvedbi Verdijeve opere ''Simon Boccanegra'', v letu 2001 pa je v Bussetu sodeloval pri produkciji ''Aide'' (v režiji Franca Zeffirellija), ki je sovpadla s stoletnico Verdijeve smrti in komemoracijo Celebrazioni Verdiane. Leta 1997 je prejel ugledno nagrado Premio opitergium, prav tako pa je za svoje umetniške dosežke prejel častni naziv malteškega viteza.		Tenorist Miro Solman je študiral petje pri tenoristu Carlu Bergonoziju, s katerim je pogosto tudi nastopal na odrskih deskah. Po pomembnejših vlogah v operah ''Rigoletto'', ''Don Carlos'', ''Jerusalem'', ''La bohème'', ''Lucia di Lammermoor'', ''Faust'', ''Hoffmannove pripovedke'', ''Rusalka'', ''Knez Igor'', ''Jevgenij Onjegin'' in ''Obleganje Korinta'' se je spopadel z dramskimi tenorskimi vlogami v opernih mojstrovinah, kot so ''Ernani'', ''Trubadur'', ''Simon Boccanegra'', ''Nabucco'', ''Andrea Chénier'', ''Carmen'', ''Tosca'', ''Iris'', ''Cavalleria rusticana'', ''Aida'', ''Jacquerie'' in ''Turandot''. Kot solist je gostoval v številnih državah po svetu, od tega največ v Evropi, Kanadi, Koreji, Turčiji, Izraelu, na Japonskem, v Rusiji, na Kitajskem in Južni Afriki. V vodilnih tenorskih vlogah je nastopil v vseh pomembnejših italijanskih opernih hišah, in sicer v Parmi, Palermu, Genovi, Veroni, Torinu, Rimu, v Benetkah, Kataniji, Foggi, Messini, Trbižu, Mantovi, Comu, Carrari, Jesi, Pisi, Trapaniju, Rovigu idr. V sezoni 1994/1995 se je v Teatru Massimo Bellini v Kataniji zablestel kot protagonist v Marinuzzijevi operi ''Jacquerie'', naslednje leto pa v ''Hoffmannovih pripovedkah'' v veronski operi Teatro Filarmonico z italijansko sopranistko Luciano Serra. Leta 1997 je z Mascagnijevo Iris v opernem gledališču Teatro Massimo Bellini v Kataniji, nato pa še v Capetownu (z Lucio di Lammermoor) požel velik uspeh tako med občinstvom kot kritikih, kar je potrdil še z uspešnim nastopom v predstavi ''Aida'' na Festivalu Xanten v Nemčiji. V Trbižu in Rovigu je leta 1997 pel v ''Hoffmannovih pripovedkah'', s predstavo ''Cavalleria rusticana'' pa je nastopil v Teatru Pergolesi v Jesi. Poleg omenjene opere je nastopil v operah, kot so ''Tosca'', ''Aida'', ''Rigoletto'', ''Carmen'', ''Don Carlos'' in ''Turandot'', in sicer v Italiji, Avstriji, Švici, na Japonskem, v Tajvanu in na Portugalskem. Preobrat njegove solistične kariere predstavlja operna sezona 2000/2001, ko je v Toulonu zablestel v izvedbi Verdijeve opere ''Simon Boccanegra'', v letu 2001 pa je v Bussetu sodeloval pri produkciji ''Aide'' (v režiji Franca Zeffirellija), ki je sovpadla s stoletnico Verdijeve smrti in komemoracijo Celebrazioni Verdiane. Leta 1997 je prejel ugledno nagrado Premio opitergium, prav tako pa je za svoje umetniške dosežke prejel častni naziv malteškega viteza.

Maša: /* Viri in literatura */

2019-01-22T19:57:33Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:57, 22. januar 2019
Vrstica 10:		Vrstica 10:

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
			*[https://www.sng-mb.si/solisti/miro-solman/ SNG Maribor]

Maša: /* Vloge */

2019-01-22T19:56:59Z

Vloge

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:56, 22. januar 2019
Vrstica 4:		Vrstica 4:

	==Vloge==		==Vloge==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 372 \| roles}}

	==Nagrade==		==Nagrade==
	*1997 Nagrada Premio opitergium		*1997 Nagrada Premio opitergium

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==

Maša: /* Nagrade */

2019-01-22T19:56:17Z

Nagrade

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:56, 22. januar 2019
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	==Vloge==		==Vloge==
	==Nagrade==		==Nagrade==
			*1997 Nagrada Premio opitergium

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==

Maša: /* Življenjepis */

2019-01-22T19:55:34Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:55, 22. januar 2019
Vrstica 1:		Vrstica 1:
			[[Slika:Miro-Solman b.jpg\|sličica\|Foto: Damjan Švarc]]
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
			Tenorist Miro Solman je študiral petje pri tenoristu Carlu Bergonoziju, s katerim je pogosto tudi nastopal na odrskih deskah. Po pomembnejših vlogah v operah ''Rigoletto'', ''Don Carlos'', ''Jerusalem'', ''La bohème'', ''Lucia di Lammermoor'', ''Faust'', ''Hoffmannove pripovedke'', ''Rusalka'', ''Knez Igor'', ''Jevgenij Onjegin'' in ''Obleganje Korinta'' se je spopadel z dramskimi tenorskimi vlogami v opernih mojstrovinah, kot so ''Ernani'', ''Trubadur'', ''Simon Boccanegra'', ''Nabucco'', ''Andrea Chénier'', ''Carmen'', ''Tosca'', ''Iris'', ''Cavalleria rusticana'', ''Aida'', ''Jacquerie'' in ''Turandot''. Kot solist je gostoval v številnih državah po svetu, od tega največ v Evropi, Kanadi, Koreji, Turčiji, Izraelu, na Japonskem, v Rusiji, na Kitajskem in Južni Afriki. V vodilnih tenorskih vlogah je nastopil v vseh pomembnejših italijanskih opernih hišah, in sicer v Parmi, Palermu, Genovi, Veroni, Torinu, Rimu, v Benetkah, Kataniji, Foggi, Messini, Trbižu, Mantovi, Comu, Carrari, Jesi, Pisi, Trapaniju, Rovigu idr. V sezoni 1994/1995 se je v Teatru Massimo Bellini v Kataniji zablestel kot protagonist v Marinuzzijevi operi ''Jacquerie'', naslednje leto pa v ''Hoffmannovih pripovedkah'' v veronski operi Teatro Filarmonico z italijansko sopranistko Luciano Serra. Leta 1997 je z Mascagnijevo Iris v opernem gledališču Teatro Massimo Bellini v Kataniji, nato pa še v Capetownu (z Lucio di Lammermoor) požel velik uspeh tako med občinstvom kot kritikih, kar je potrdil še z uspešnim nastopom v predstavi ''Aida'' na Festivalu Xanten v Nemčiji. V Trbižu in Rovigu je leta 1997 pel v ''Hoffmannovih pripovedkah'', s predstavo ''Cavalleria rusticana'' pa je nastopil v Teatru Pergolesi v Jesi. Poleg omenjene opere je nastopil v operah, kot so ''Tosca'', ''Aida'', ''Rigoletto'', ''Carmen'', ''Don Carlos'' in ''Turandot'', in sicer v Italiji, Avstriji, Švici, na Japonskem, v Tajvanu in na Portugalskem. Preobrat njegove solistične kariere predstavlja operna sezona 2000/2001, ko je v Toulonu zablestel v izvedbi Verdijeve opere ''Simon Boccanegra'', v letu 2001 pa je v Bussetu sodeloval pri produkciji ''Aide'' (v režiji Franca Zeffirellija), ki je sovpadla s stoletnico Verdijeve smrti in komemoracijo Celebrazioni Verdiane. Leta 1997 je prejel ugledno nagrado Premio opitergium, prav tako pa je za svoje umetniške dosežke prejel častni naziv malteškega viteza.

	==Vloge==		==Vloge==
	==Nagrade==		==Nagrade==
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==

Maša: Nova stran z vsebino: ==Življenjepis== ==Vloge== ==Nagrade== ==Viri in literatura==

2019-01-22T19:49:17Z

Nova stran z vsebino: ==Življenjepis== ==Vloge== ==Nagrade== ==Viri in literatura==

Nova stran

==Življenjepis==
==Vloge==
==Nagrade==
==Viri in literatura==