Olga Gracelj - Zgodovina strani

UrškaB: /* Življenjepis */

2025-11-14T09:58:39Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:58, 14. november 2025
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je ~~Gracljeva~~ leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer ~~smo~~ jo ~~videli~~ in ~~slišali~~, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah ~~našega~~ opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za ~~naše~~ razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.		Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracelj leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer jo je bilo možnost videti in slišati, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah ljubljanskega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za slovenske razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

	==Vloge==		==Vloge==

AndrazP: /* Življenjepis */

2025-11-14T08:36:21Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:36, 14. november 2025
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo ~~že omenjene~~ Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.		Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

	==Vloge==		==Vloge==

AndrazP: /* Življenjepis */

2025-11-14T08:35:12Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:35, 14. november 2025
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske ~~Filharmonije~~, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjene Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.		Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjene Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

	==Vloge==		==Vloge==

AndrazP: /* Življenjepis */

2025-11-14T08:34:41Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:34, 14. november 2025
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjene Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.		Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži, kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjene Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

	==Vloge==		==Vloge==

AndrazP: /* Življenjepis */

2025-11-14T08:33:41Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:33, 14. november 2025
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje ~~posebno~~ nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG – Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že ~~omenjeni~~ Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je ~~zbudila~~ tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot ~~interpretinja~~ Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični ~~reperetoar~~, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot ~~interpretinja~~ samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja ~~študentom~~ na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.		Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebej nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir. Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni. Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu je zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala, obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali, z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjene Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je vzbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretka Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični repertoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretka samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja s študenti na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

	==Vloge==		==Vloge==

NikaZ ob 15:11, 13. november 2025

2025-11-13T15:11:41Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:11, 13. november 2025
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora SNG – Opera in balet Ljubljana. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja študentom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.		Olga Gracelj je slovenska sopranistka. Rodila se je 15. januarja 1950 na Bledu. Učiteljica, ki jo je učila od prvega do četrtega razreda, je imela izredno sposobnost za odkrivanje posebno nadarjenih učencev. Zelo kmalu je odkrila njeno nadarjenost za petje, zato jo je v tretjem razredu napotila v glasbeno šolo, ki jo je uspešno končala – glavni predmet klavir.Ob tem je zelo rada prepevala v pevskih zborih in tudi na samostojnih javnih nastopih, ki so bili zelo uspešni; Na vsakoletnih prireditvah ''Pokaži kaj znaš'' na Bledu zmagala štirikrat zaporedoma. Jeseni leta 1965 se je vpisala na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani, ki jo je tudi dokončala obenem pa je postala članica zbora Slovenske Filharmonije, ki je deloval še zadnja tri leta. Tri sezone je bila članica zbora [[SNG Opera in balet Ljubljana\|SNG – Opera in balet Ljubljana]]. Študij je nato nadaljevala na glasbeni akademiji Royal Northern College of Music v Manchestru. Po petletnem pevskem študiju v Manchestru v Veliki Britaniji, kjer je študirala pri raznih pedagogih in je tudi že kar veliko nastopala, je Gracljeva leta 1978 sprejela angažma v ljubljanski Operi, kjer smo jo videli in slišali z nekaj zelo redkimi izjemami, samo v velikih vlogah. Sodelovala je pri kar 33 premierah našega opernega ansambla. Med njene najlepše kreacije sodijo že omenjeni Antonija v ''Hoffmannovih pripovedkah'', Mimi v ''La Bohéme'', Norina v ''Don Pasqualu'', Micaela v ''Carmen'', Marinka v ''Prodani nevesti'', Margareta v ''Faustu'', Violetta v ''Traviati'' in Manon, iz domače literature pa je treba seveda omeniti Minko v Foersterjevem ''Gorenjskem slavčku'' in Julijo v operi ''Slovo od mladosti'' Danila Švare. Pozornost je zbudila tudi kot radoživa Rozalinda v opereti ''Netopir'' Johanna Straussa, na drugi strani pa tudi kot interpretinja Mozartovih junakinj Fiordiligi v ''Cosi fan tutte'', Donne Elvire v ''Don Juanu'', Grofice v ''Figarovi svatbi'' in Pamine v ''Čarobni piščali''. Kot oratorijska pevka je prepela malodane ves standardni sopranski solistični reperetoar, za naše razmere pa je bila zelo dejavna tudi kot interpretinja samospevov. Samostojno ali v okviru turnej ljubljanskega opernega ansambla je gostovala v Mariboru, na Reki, v Zagrebu, Dubrovniku, Novi Gorici, Varaždinu, na Finskem, v Italiji, Avstriji, Nemčiji, Bolgariji, Luksemburgu in daljni Alberti. Svoje dolgoletne umetniške izkušnje pa je prenesla v pedagoško delo na področju petja študentom na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer trenutno poučuje.

	==Vloge==		==Vloge==

UrškaB: /* Zunanje povezave */

2025-11-13T14:10:48Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:10, 13. november 2025
Vrstica 18:		Vrstica 18:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
			*[https://ars.rtvslo.si/podkast/zenske-v-svetu-glasbe/65577026/175111804 Olga Gracelj: samospevi in pesmi z orkestrom - www.ars.rtvslo.si, 24.2.2025]

UrškaB: /* Viri in literatura */

2025-11-13T14:08:32Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:08, 13. november 2025
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	* 1992 Župančičeva nagrada		* 1992 Župančičeva nagrada
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
			*[https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA_GRACELJ_SOPRAN_OPERNE_ARIJE__2/ ZKP]
			* [https://www.figaro.si/artisti/seznam_artistov/2008110722031204/index.html Figaro d.o.o.]

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==

UrškaB: /* Zunanje povezave */

2025-11-13T14:08:22Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:08, 13. november 2025
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA_GRACELJ_SOPRAN_OPERNE_ARIJE__2/ ZKP]
	* [https://www.figaro.si/artisti/seznam%20artistov/2008110722031204/index.html Figaro d. o. o.]

UrškaB: /* Zunanje povezave */

2025-11-13T14:07:43Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:07, 13. november 2025
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	* [https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/~~OLGA%20GRACELJ%20SOPRAN%20OPERNE%20ARIJE%202~~/ ZKP]		*[https://zkp.rtvslo.si/sl/Opera/OLGA_GRACELJ_SOPRAN_OPERNE_ARIJE__2/ ZKP]
	* [https://www.figaro.si/artisti/seznam%20artistov/2008110722031204/index.html Figaro d. o. o.]		* [https://www.figaro.si/artisti/seznam%20artistov/2008110722031204/index.html Figaro d. o. o.]