Pino Mlakar - Zgodovina strani

Anja: /* Zunanje povezave */

2017-03-02T09:18:16Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:18, 2. marec 2017
Vrstica 18:		Vrstica 18:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://akropola.org/clanki/pino-in-pia-mlakar-pas-de-deux-ali-zivljenjsko-korakanje-v-dvoje/ Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org]		*[http://akropola.org/clanki/pino-in-pia-mlakar-pas-de-deux-ali-zivljenjsko-korakanje-v-dvoje/ Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org]
			*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si, 12.10.2006]
	*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si, 12.1.2005]		*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si, 12.1.2005]
	*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si, 12.10.2006]		*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si, 12.10.2006]
	*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si, 2.10.2006]		*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si, 2.10.2006]

Anja ob 09:15, 2. marec 2017

2017-03-02T09:15:46Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:15, 2. marec 2017
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	[[Kategorija:Koreografi\|Mlakar, Pino]]		[[Kategorija:Koreografi\|Mlakar, Pino]]
	[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Mlakar, Pino]]		[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Mlakar, Pino]]
			<div style="float: right">[[Slika:Pia_in_Pino_Mlakar_wiki_commons.jpg\|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.		Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.

Anja: /* Koreografije */

2017-03-02T09:12:33Z

Koreografije

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:12, 2. marec 2017
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.		Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.

			==Video==
			{{#embed:youtube \| cTj-zpWUNAc}}
			Ples čarovnic, 1955, koreografija Pia in Pino Mlakar
	==Koreografije==		==Koreografije==
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 8984 \| coreographies}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 8984 \| coreographies}}

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-12-15T13:50:53Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 15:50, 15. december 2016
Vrstica 13:		Vrstica 13:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
			*[http://akropola.org/clanki/pino-in-pia-mlakar-pas-de-deux-ali-zivljenjsko-korakanje-v-dvoje/ Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org]
	*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si, 12.1.2005]		*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si, 12.1.2005]
	*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si, 12.10.2006]		*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si, 12.10.2006]
	*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si, 2.10.2006]		*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si, 2.10.2006]

Sabina: /* Zunanje povezave */

2016-12-07T14:11:15Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:11, 7. december 2016
Vrstica 13:		Vrstica 13:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si]		*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si, 12.1.2005]
	*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si]		*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si, 12.10.2006]
	*[http://www.~~akropola~~.~~org/clanki/clanek.aspx?lit=390 Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org~~]		*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si, 2.10.2006]
	*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si]

Anja: /* Življenjepis */

2016-09-30T09:20:32Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:20, 30. september 2016
Vrstica 5:		Vrstica 5:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu~~. nekaj baletov sta postavila tudi ločeno~~.		Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.

	==Koreografije==		==Koreografije==

Anja: /* Viri in literatura */

2014-11-17T10:05:57Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:05, 17. november 2014
Vrstica 7:		Vrstica 7:
	Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu. nekaj baletov sta postavila tudi ločeno.		Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu. nekaj baletov sta postavila tudi ločeno.

			==Koreografije==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 8984 \| coreographies}}
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.


	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==

Anja: /* Zunanje povezave */

2014-03-19T10:29:32Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:29, 19. marec 2014
Vrstica 15:		Vrstica 15:
	*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si]		*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si]
	*[http://www.akropola.org/clanki/clanek.aspx?lit=390 Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org]		*[http://www.akropola.org/clanki/clanek.aspx?lit=390 Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org]
			*[http://www.dnevnik.si/slovenija/204038 Umrl baletnik Pino Mlakar - www.dnevnik.si]

Anja: /* Zunanje povezave */

2014-03-19T10:28:28Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:28, 19. marec 2014
Vrstica 14:		Vrstica 14:
	*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si]		*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si]
	*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si]		*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si]
			*[http://www.akropola.org/clanki/clanek.aspx?lit=390 Pino in Pia Mlakar – "Pas de deux" ali življenjsko korakanje v dvoje - www.akropola.org]

Anja: /* Zunanje povezave */

2014-03-19T10:27:37Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:27, 19. marec 2014
Vrstica 13:		Vrstica 13:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si]		*[http://www.mladina.si/93320/to-pri-meni-vedno-zmaguje-biti-svoboden-veckrat-v-italiji-sem-imel-moznost-da-bi-spal-v-sobi/ Pino Mlakar, baletnik - www.mladina.si]
			*[http://www.sinigoj.si/2006/10/in-memoriam-pino-mlakar/ In memoriam Pino Mlakar - www.sinigoj.si]

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:15, 2. marec 2017
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	[[Kategorija:Koreografi\|Mlakar, Pino]]		[[Kategorija:Koreografi\|Mlakar, Pino]]
	[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Mlakar, Pino]]		[[Kategorija:Mentorji in učitelji\|Mlakar, Pino]]
			<div style="float: right">[[Slika:Pia_in_Pino_Mlakar_wiki_commons.jpg\|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.		Pino Mlakar se je rodil v Novem mestu, 2. marca 1907. Leta 1928 je študiral pri Rudolfu Labanu na Koreografskem inštitutu v Berlinu, kjer je spoznal svojo ženo [[Pia Mlakar\|Pio]], s katero sta odtlej tudi umetniško delovala skupaj. Leta 1929 sta bila plesalca v Darmstadtu, med leti 1930 in 1934 solista in koreografa v Dessauu, naslednja leta solista, koreografa in vodja baleta v Zürichu in Münchnu. Pino je bil v [[SNG Opera in balet Ljubljana\|ljubljanskem Baletu]] med leti 1946 in 1952 solist in od leta 1954 do leta 1960 še koreograf. Bil je tudi dolgoletni profesor na ljubljanski [[AGRFT Ljubljana\|AGRFT]] in tudi ravnatelj Državne nižje baletne šole. Z ženo sta nastopala na plesnih koncertih in kot gosta koreografirala in plesala po evropskih mestih ter veliko prispevala k razvoju slovenske baletne umetnosti s širjenjem repertoarja in postavljanjem temeljev baletnega šolanja. Kot plesalca sta nastopala zgolj v baletih in plesih, ki sta jih sama koreografirala, med drugim v ''Loku'' ('''Žena''', '''Mož'''), ''Vragu na vasi'' ('''Jela''', '''Mirko''') in ''Srednjeveški ljubezni'' ('''Kneginja''', '''Knez''') F. Lhotke, ''Legendi o Jožefu'' ('''Putifarjeva žena''', '''Jožef''') R. Straussa, ''Prometejevih bitjih'' (Bitji) L. van Beethovna, ''Igri kart'' ('''Srčna dama''', '''Joker''') I. F. Stravinskega, za nekatere svoje balete pa sta sama napisala tudi scenarije. Koreografsko je bil ''Lhotkov Lok'', ki je nastal leta 1945 v Münchnu, njuna življenjska izpoved in najuspelejša plesna stvaritev. Skupaj sta ustvarila 10 celovečernih in 30 krajših baletov, koreografirala baletne vložke v dramskih in opernih predstavah ter z ljubljanskim baletnim ansamblom posnela plesni film ''Ples čarovnic'' B. Arniča. Poleg tega sta sestavila zgodovino münchenskega baleta z naslovom ''Unsterblicher Theatertanz I–II'' in napisala strokovno delo ''Ples kot umetnost in gledališče'', Pino sam pa je objavil še spomine ''Srečne zgodbe bolečina''. Za svoje delo sta skupaj prejela tri [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada\|Prešernove nagrade]], leta 1949, 1951 in 1972 ter leta 1996 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Umrl je 30. septembra 2006 v Novem mestu.