https://sigledal.org/w/index.php?action=history&feed=atom&title=Pre%C5%A1ernovo_gledali%C5%A1%C4%8De_Kranj%2Fnagrade_2008 2026-05-07T11:38:12Z Zgodovina redakcij te strani v vikiju MediaWiki 1.39.11 https://sigledal.org/w/index.php?title=Pre%C5%A1ernovo_gledali%C5%A1%C4%8De_Kranj/nagrade_2008&diff=18908&oldid=prev 2010-03-03T04:02:26Z

<p></p> <table style="background-color: #fff; color: #202122;" data-mw="interface"> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <col class="diff-marker" /> <col class="diff-content" /> <tr class="diff-title" lang="sl"> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">← Starejša redakcija</td> <td colspan="2" style="background-color: #fff; color: #202122; text-align: center;">Redakcija: 06:02, 3. marec 2010</td> </tr><tr><td colspan="2" class="diff-lineno" id="mw-diff-left-l1">Vrstica 1:</td> <td colspan="2" class="diff-lineno">Vrstica 1:</td></tr> <tr><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za &#039;&#039;Gospodično Julijo&#039;&#039; Avgusta Strindberga v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]]. Točno sto deset let po praizvedbi Strindbergove &#039;&#039;Gospodične Julije&#039;&#039; leta 1988 dokazuje izvedba besedila v produkciji Prešernovega gledališča Kranj absolutno vitalnost Strindbergovega intimnega gledališča, gledališča bolečega razkrivanja skozi proces soočanja s samim seboj. Preplet režijske interpretacije Mateje Koležnik in dramaturginj [[Marinka Poštrak|Marinke Poštrak]] ter [[Ana Kržišnik|Ane Kržišnik]], ki postavljajo Julijino tragedijo v sodobno dimenzijo med  atavistično nežnost in socialni delikt, z mnogopomensko in seriozno scenografijo [[Ivo Knezović|Iva Knezovića]], aludivno kostumografijo [[Alan Hranitelj|Alana Hranitelja]], reminiscentno glasbo [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitje Vrhovnika Smrekarja]] in dialoškim oblikovanjem svetlobe Draga Cerkvenika ustvari nedeljivo celoto, katere temelji so daleč nad pustim umskim seciranjem. Interpretacijo besedila pa seveda animira kolektivna igra igralskega ansambla, ki kot da bi bila vodena s Strindbergovim napotkom o popolni iluziji resničnosti. [[Vesna Jevnikar]], [[Peter Musevski]] in [[Vesna Slapar]] nam pričarajo vrhunsko arabesko odrske domišljije.</div></td><td class="diff-marker"></td><td style="background-color: #f8f9fa; color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #eaecf0; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div>Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za &#039;&#039;Gospodično Julijo&#039;&#039; Avgusta Strindberga v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]]. Točno sto deset let po praizvedbi Strindbergove &#039;&#039;Gospodične Julije&#039;&#039; leta 1988 dokazuje izvedba besedila v produkciji Prešernovega gledališča Kranj absolutno vitalnost Strindbergovega intimnega gledališča, gledališča bolečega razkrivanja skozi proces soočanja s samim seboj. Preplet režijske interpretacije Mateje Koležnik in dramaturginj [[Marinka Poštrak|Marinke Poštrak]] ter [[Ana Kržišnik|Ane Kržišnik]], ki postavljajo Julijino tragedijo v sodobno dimenzijo med  atavistično nežnost in socialni delikt, z mnogopomensko in seriozno scenografijo [[Ivo Knezović|Iva Knezovića]], aludivno kostumografijo [[Alan Hranitelj|Alana Hranitelja]], reminiscentno glasbo [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitje Vrhovnika Smrekarja]] in dialoškim oblikovanjem svetlobe Draga Cerkvenika ustvari nedeljivo celoto, katere temelji so daleč nad pustim umskim seciranjem. Interpretacijo besedila pa seveda animira kolektivna igra igralskega ansambla, ki kot da bi bila vodena s Strindbergovim napotkom o popolni iluziji resničnosti. [[Vesna Jevnikar]], [[Peter Musevski]] in [[Vesna Slapar]] nam pričarajo vrhunsko arabesko odrske domišljije.</div></td></tr> <tr><td colspan="2" class="diff-side-deleted"></td><td class="diff-marker" data-marker="+"></td><td style="color: #202122; font-size: 88%; border-style: solid; border-width: 1px 1px 1px 4px; border-radius: 0.33em; border-color: #a3d3ff; vertical-align: top; white-space: pre-wrap;"><div><ins style="font-weight: bold; text-decoration: none;">Vir: Spletna stran Prešernovega gledališča Kranj</ins></div></td></tr> </table>

Kunigundaa https://sigledal.org/w/index.php?title=Pre%C5%A1ernovo_gledali%C5%A1%C4%8De_Kranj/nagrade_2008&diff=18907&oldid=prev 2010-02-25T11:35:15Z

<p>New page: Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za &#039;&#039;Gospodično Julijo&#039;&#039; Avgusta Strindberga v režiji <a href="/geslo/Mateja_Kole%C5%BEnik" title="Mateja Koležnik">Mateje Koležnik</a>. Točno sto deset let po praizved...</p> <p><b>Nova stran</b></p><div>Nagrado za uprizoritev prejme Prešernovo gledališče Kranj za &#039;&#039;Gospodično Julijo&#039;&#039; Avgusta Strindberga v režiji [[Mateja Koležnik|Mateje Koležnik]]. Točno sto deset let po praizvedbi Strindbergove &#039;&#039;Gospodične Julije&#039;&#039; leta 1988 dokazuje izvedba besedila v produkciji Prešernovega gledališča Kranj absolutno vitalnost Strindbergovega intimnega gledališča, gledališča bolečega razkrivanja skozi proces soočanja s samim seboj. Preplet režijske interpretacije Mateje Koležnik in dramaturginj [[Marinka Poštrak|Marinke Poštrak]] ter [[Ana Kržišnik|Ane Kržišnik]], ki postavljajo Julijino tragedijo v sodobno dimenzijo med atavistično nežnost in socialni delikt, z mnogopomensko in seriozno scenografijo [[Ivo Knezović|Iva Knezovića]], aludivno kostumografijo [[Alan Hranitelj|Alana Hranitelja]], reminiscentno glasbo [[Mitja Vrhovnik Smrekar|Mitje Vrhovnika Smrekarja]] in dialoškim oblikovanjem svetlobe Draga Cerkvenika ustvari nedeljivo celoto, katere temelji so daleč nad pustim umskim seciranjem. Interpretacijo besedila pa seveda animira kolektivna igra igralskega ansambla, ki kot da bi bila vodena s Strindbergovim napotkom o popolni iluziji resničnosti. [[Vesna Jevnikar]], [[Peter Musevski]] in [[Vesna Slapar]] nam pričarajo vrhunsko arabesko odrske domišljije.</div>

Kunigundaa