Sava Sever - Zgodovina strani

Sabina: /* Zunanje povezave */

2016-12-08T08:00:48Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:00, 8. december 2016
Vrstica 39:		Vrstica 39:
	*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994		*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://~~www.~~repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana~~-1970-2014~~ E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]		*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]

	==Galerija==		==Galerija==

MitjaS ob 06:36, 11. maj 2016

2016-05-11T06:36:51Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:36, 11. maj 2016
Vrstica 2:		Vrstica 2:
	[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Sever, Sava]]		[[Kategorija:Igralci in animatorji\|Sever, Sava]]

	<div style="float: right">[[Slika:Sava_sever.jpg\|~~250px~~\|Sava Sever / foto: Mirko Japelj]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Sava_sever.jpg\|300px\|Sava Sever / foto: Mirko Japelj]]</div>

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	*28.6.1905, Trojane † 21.10.1979, Ljubljana		*28.6.1905, Trojane † 21.10.1979, Ljubljana

Anja: /* Nagrade */

2015-10-15T11:51:14Z

Nagrade

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:51, 15. oktober 2015
Vrstica 35:		Vrstica 35:

	==Nagrade==		==Nagrade==
	*1979[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|Borštnikov prstan]]		*1979 [[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|Borštnikov prstan]]

	==Literatura==		==Literatura==

Anja: /* Nagrade */

2015-10-15T11:51:01Z

Nagrade

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:51, 15. oktober 2015
Vrstica 35:		Vrstica 35:

	==Nagrade==		==Nagrade==
	*[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|~~1979~~ Borštnikov prstan]]		*1979[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|Borštnikov prstan]]

	==Literatura==		==Literatura==
	*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994		*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994

Anja: /* Zunanje povezave */

2015-10-15T11:50:34Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:50, 15. oktober 2015
Vrstica 39:		Vrstica 39:
	*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994		*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
			*[http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana-1970-2014 E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]

	==Galerija==		==Galerija==

Anja: /* Vloge na filmu in televiziji */

2015-06-27T21:45:57Z

Vloge na filmu in televiziji

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:45, 27. junij 2015
Vrstica 25:		Vrstica 25:

	==Vloge na filmu in televiziji==		==Vloge na filmu in televiziji==
			*1972 ''Modri kanarček''
	*1971 Kmetica; ''Na klancu'', r. [[Vojko Duletić]], Vesna film Ljubljana		*1971 Kmetica; ''Na klancu'', r. [[Vojko Duletić]], Vesna film Ljubljana
			*1968 ''Cinema verite''
	*1967 Vaditeljica; ''Na papirnatih avionih'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana		*1967 Vaditeljica; ''Na papirnatih avionih'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana
	*1965 ''Lažnivka'', r. [[Igor Pretnar]], Viba film Ljubljana		*1965 ''Lažnivka'', r. [[Igor Pretnar]], Viba film Ljubljana
	*1963 Karničnica; ''Samorastniki'', r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana		*1963 Karničnica; ''Samorastniki'', r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
			*1962 ''Vecchio testamento'', celovečerni igrani film
			*1953 ''Bila sam jaća''

	==Nagrade==		==Nagrade==
	*[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|1979 Borštnikov prstan]]		*[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|1979 Borštnikov prstan]]

Anja: /* Vloge na radiu */

2015-06-27T21:43:44Z

Vloge na radiu

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:43, 27. junij 2015
Vrstica 29:		Vrstica 29:
	*1965 ''Lažnivka'', r. [[Igor Pretnar]], Viba film Ljubljana		*1965 ''Lažnivka'', r. [[Igor Pretnar]], Viba film Ljubljana
	*1963 Karničnica; ''Samorastniki'', r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana		*1963 Karničnica; ''Samorastniki'', r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
	~~==Vloge na radiu==~~
	==Nagrade==		==Nagrade==
	*[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|1979 Borštnikov prstan]]		*[[Sava Sever/Dobitnica Borštnikovega prstana 1979\|1979 Borštnikov prstan]]

Anja: /* Vloge v gledališču */

2015-06-27T21:43:33Z

Vloge v gledališču

← Starejša redakcija		Redakcija: 23:43, 27. junij 2015
Vrstica 22:		Vrstica 22:

	==Vloge v gledališču==		==Vloge v gledališču==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 14898 \| roles}}

	==Vloge na filmu in televiziji==		==Vloge na filmu in televiziji==
	*1971 Kmetica; ''Na klancu'', r. [[Vojko Duletić]], Vesna film Ljubljana		*1971 Kmetica; ''Na klancu'', r. [[Vojko Duletić]], Vesna film Ljubljana

NusaK: /* Življenjepis */

2013-09-16T07:05:41Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:05, 16. september 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	*28.6.1905,Trojane † 21.10.1979, Ljubljana		*28.6.1905, Trojane † 21.10.1979, Ljubljana
	Pot od prvih nastopov do priznanja, da gre za eno najbolj uspešnih slovenski igralk, pa tudi najbolj svetovljanskih dramskih umetnic takratne skupne države, ni bila ne lahka ne ravna. Veliko postaj je bilo na tej poti, veliko zavojev in strmin. Težje kakor v državni prestolnici si je utrjevala mesto v svoji Ljubljani, če izvzamemo kratka obdobja, ko ji je bil v oporo gledališki in življenjski sopotnik [[Bojan Stupica]]. Vendar so bila na tej poti poleg komaj premagljivih ovir tudi svetla leta, vabljive vloge, veljavna priznanja.		Pot od prvih nastopov do priznanja, da gre za eno najbolj uspešnih slovenski igralk, pa tudi najbolj svetovljanskih dramskih umetnic takratne skupne države, ni bila ne lahka ne ravna. Veliko postaj je bilo na tej poti, veliko zavojev in strmin. Težje kakor v državni prestolnici si je utrjevala mesto v svoji Ljubljani, če izvzamemo kratka obdobja, ko ji je bil v oporo gledališki in življenjski sopotnik [[Bojan Stupica]]. Vendar so bila na tej poti poleg komaj premagljivih ovir tudi svetla leta, vabljive vloge, veljavna priznanja.
	Prvi nastopi še niso bili docela »profesionalni«: Katjuša v [[Bratko Kreft\|Kreftovi]] uprizoritvi Tolstojevega ''Vstajenja'' na njegovem Delavskem odru (1929); zadrega ob Stupičevi predstavi skupine Obrazniki na odru ljubljanske Opere leto dni pozneje, ki se je končala po dolgih mučnih urah z igralkino omedlevico (po poznejšem prepričanju zaigrano); poskusni nastop – spet leto kasneje – na odru Drame Narodnega gledališča, ki pa ji še ni omogočil angažmaja; prva postaja na tujem in prva velika vloga (Ana Karenina, Skopje 1931); potem še Osjek in Split; tudi Maribor, ko je Stupica tam uprizarjal Begovićovo dramo ''Brez tretjega''; skupni angažma v tem gledališču (1934 – 1935); drugi poskus, da bi dobila mesto v osrednjem slovenskem teatru, to pot kar s samo baronico Castelli Glembaj; končno, angažma v naslednji sezoni skupaj s Stupico.		Prvi nastopi še niso bili docela »profesionalni«: Katjuša v [[Bratko Kreft\|Kreftovi]] uprizoritvi Tolstojevega ''Vstajenja'' na njegovem Delavskem odru (1929); zadrega ob Stupičevi predstavi skupine Obrazniki na odru ljubljanske Opere leto dni pozneje, ki se je končala po dolgih mučnih urah z igralkino omedlevico (po poznejšem prepričanju zaigrano); poskusni nastop – spet leto kasneje – na odru Drame Narodnega gledališča, ki pa ji še ni omogočil angažmaja; prva postaja na tujem in prva velika vloga (Ana Karenina, Skopje 1931); potem še Osjek in Split; tudi Maribor, ko je Stupica tam uprizarjal Begovićovo dramo ''Brez tretjega''; skupni angažma v tem gledališču (1934 – 1935); drugi poskus, da bi dobila mesto v osrednjem slovenskem teatru, to pot kar s samo baronico Castelli Glembaj; končno, angažma v naslednji sezoni skupaj s Stupico.

NusaK: /* Življenjepis */

2013-09-16T07:05:22Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:05, 16. september 2013
Vrstica 5:		Vrstica 5:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	*28.6.1905, † 21.10.1979		*28.6.1905,Trojane † 21.10.1979, Ljubljana
	Pot od prvih nastopov do priznanja, da gre za eno najbolj uspešnih slovenski igralk, pa tudi najbolj svetovljanskih dramskih umetnic takratne skupne države, ni bila ne lahka ne ravna. Veliko postaj je bilo na tej poti, veliko zavojev in strmin. Težje kakor v državni prestolnici si je utrjevala mesto v svoji Ljubljani, če izvzamemo kratka obdobja, ko ji je bil v oporo gledališki in življenjski sopotnik [[Bojan Stupica]]. Vendar so bila na tej poti poleg komaj premagljivih ovir tudi svetla leta, vabljive vloge, veljavna priznanja.		Pot od prvih nastopov do priznanja, da gre za eno najbolj uspešnih slovenski igralk, pa tudi najbolj svetovljanskih dramskih umetnic takratne skupne države, ni bila ne lahka ne ravna. Veliko postaj je bilo na tej poti, veliko zavojev in strmin. Težje kakor v državni prestolnici si je utrjevala mesto v svoji Ljubljani, če izvzamemo kratka obdobja, ko ji je bil v oporo gledališki in življenjski sopotnik [[Bojan Stupica]]. Vendar so bila na tej poti poleg komaj premagljivih ovir tudi svetla leta, vabljive vloge, veljavna priznanja.
	Prvi nastopi še niso bili docela »profesionalni«: Katjuša v [[Bratko Kreft\|Kreftovi]] uprizoritvi Tolstojevega ''Vstajenja'' na njegovem Delavskem odru (1929); zadrega ob Stupičevi predstavi skupine Obrazniki na odru ljubljanske Opere leto dni pozneje, ki se je končala po dolgih mučnih urah z igralkino omedlevico (po poznejšem prepričanju zaigrano); poskusni nastop – spet leto kasneje – na odru Drame Narodnega gledališča, ki pa ji še ni omogočil angažmaja; prva postaja na tujem in prva velika vloga (Ana Karenina, Skopje 1931); potem še Osjek in Split; tudi Maribor, ko je Stupica tam uprizarjal Begovićovo dramo ''Brez tretjega''; skupni angažma v tem gledališču (1934 – 1935); drugi poskus, da bi dobila mesto v osrednjem slovenskem teatru, to pot kar s samo baronico Castelli Glembaj; končno, angažma v naslednji sezoni skupaj s Stupico.		Prvi nastopi še niso bili docela »profesionalni«: Katjuša v [[Bratko Kreft\|Kreftovi]] uprizoritvi Tolstojevega ''Vstajenja'' na njegovem Delavskem odru (1929); zadrega ob Stupičevi predstavi skupine Obrazniki na odru ljubljanske Opere leto dni pozneje, ki se je končala po dolgih mučnih urah z igralkino omedlevico (po poznejšem prepričanju zaigrano); poskusni nastop – spet leto kasneje – na odru Drame Narodnega gledališča, ki pa ji še ni omogočil angažmaja; prva postaja na tujem in prva velika vloga (Ana Karenina, Skopje 1931); potem še Osjek in Split; tudi Maribor, ko je Stupica tam uprizarjal Begovićovo dramo ''Brez tretjega''; skupni angažma v tem gledališču (1934 – 1935); drugi poskus, da bi dobila mesto v osrednjem slovenskem teatru, to pot kar s samo baronico Castelli Glembaj; končno, angažma v naslednji sezoni skupaj s Stupico.