Silva Čušin - Zgodovina strani

NikaZ ob 07:30, 30. november 2025

2025-11-30T07:30:13Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:30, 30. november 2025
Vrstica 56:		Vrstica 56:

	==Nagrade==		==Nagrade==
			* 2025 Nagrada bert za življensko delo na področju filmske igre
	*2022 Nagrada Ita Rina za življenjsko delo		*2022 Nagrada Ita Rina za življenjsko delo
	*2011 [[Nagrade festivala Dnevi komedije\|Žlahtna komedijantka]] na 20. Dnevih komedije, Celje za vlogo '''Mare Rozman Korošec''' (Boštjan Tadel: ''Ponudba in povpraševanje'', SNG Drama Ljubljana)		*2011 [[Nagrade festivala Dnevi komedije\|Žlahtna komedijantka]] na 20. Dnevih komedije, Celje za vlogo '''Mare Rozman Korošec''' (Boštjan Tadel: ''Ponudba in povpraševanje'', SNG Drama Ljubljana)

UrškaB: /* Zunanje povezave */

2024-08-05T10:40:34Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:40, 5. avgust 2024
Vrstica 81:		Vrstica 81:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[~~http~~://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]		*[https://www.drama.si/igralec/silva-cusin/ SNG Drama Ljubljana]
	*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]		*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]

UrškaB: /* Vloge v gledališču */

2024-08-05T10:39:21Z

Vloge v gledališču

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:39, 5. avgust 2024
Vrstica 18:		Vrstica 18:

	==Vloge v gledališču==		==Vloge v gledališču==
	===2011-===		===2020-===
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 24 \| roles \| 2011-~~2030~~}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 24 \| roles \| 2020-2029}}
			===2011-2019===
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 24 \| roles \| 2011-2019}}
	===2000-2010===		===2000-2010===
	{{#dynamic_content:rep \| person \| 24 \| roles \| 2006-2010}}		{{#dynamic_content:rep \| person \| 24 \| roles \| 2006-2010}}

UrškaB: /* Življenjepis */

2024-08-05T10:38:13Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:38, 5. avgust 2024
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	<div style="float: right">[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg\|210px\|Foto: Arhiv FBS]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg\|210px\|Foto: Arhiv FBS]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Silva ~~Čišin~~ je igralka rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]], kjer je študirala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT sprva v letniku profesorjev Franceta Jamnika in Borisa Juha ter zaključila v letniku profesorjev Zvoneta Šedlbauerja in Kristijana Mucka. Kot absolventka je igrala v več slovenskih gledališčih ([[SNG Drama Ljubljana]], Eksperimentalno gledališče Glej, [[Mestno gledališče ljubljansko]]) in tudi v filmih. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret\|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša\|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.		Silva Čušin je igralka rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]], kjer je študirala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT sprva v letniku profesorjev Franceta Jamnika in Borisa Juha ter zaključila v letniku profesorjev Zvoneta Šedlbauerja in Kristijana Mucka. Kot absolventka je igrala v več slovenskih gledališčih ([[SNG Drama Ljubljana]], Eksperimentalno gledališče Glej, [[Mestno gledališče ljubljansko]]) in tudi v filmih. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret\|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša\|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.

	Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar\|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc\|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum\|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar\|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole\|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.		Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar\|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc\|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum\|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar\|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole\|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.

Ana Marija: /* Nagrade */

2023-03-30T17:49:29Z

Nagrade

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:49, 30. marec 2023
Vrstica 54:		Vrstica 54:

	==Nagrade==		==Nagrade==
			*2022 Nagrada Ita Rina za življenjsko delo
	*2011 [[Nagrade festivala Dnevi komedije\|Žlahtna komedijantka]] na 20. Dnevih komedije, Celje za vlogo '''Mare Rozman Korošec''' (Boštjan Tadel: ''Ponudba in povpraševanje'', SNG Drama Ljubljana)		*2011 [[Nagrade festivala Dnevi komedije\|Žlahtna komedijantka]] na 20. Dnevih komedije, Celje za vlogo '''Mare Rozman Korošec''' (Boštjan Tadel: ''Ponudba in povpraševanje'', SNG Drama Ljubljana)
	*2009 Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo na 12. Festivalu slovenskega filma, Portorož za vlogo '''Majde''' (Šterk: ''9:06'', A. A. C. Productions et al.)		*2009 Vesna za najboljšo stransko žensko vlogo na 12. Festivalu slovenskega filma, Portorož za vlogo '''Majde''' (Šterk: ''9:06'', A. A. C. Productions et al.)

Ana Marija: /* Življenjepis */

2023-03-30T17:48:47Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 19:48, 30. marec 2023
Vrstica 3:		Vrstica 3:
	<div style="float: right">[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg\|210px\|Foto: Arhiv FBS]]</div>		<div style="float: right">[[Slika:Silva_cusin_fbs.jpg\|210px\|Foto: Arhiv FBS]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	~~Igralka,~~ rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]]. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret\|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša\|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.		Silva Čišin je igralka rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]], kjer je študirala dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT sprva v letniku profesorjev Franceta Jamnika in Borisa Juha ter zaključila v letniku profesorjev Zvoneta Šedlbauerja in Kristijana Mucka. Kot absolventka je igrala v več slovenskih gledališčih ([[SNG Drama Ljubljana]], Eksperimentalno gledališče Glej, [[Mestno gledališče ljubljansko]]) in tudi v filmih. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret\|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša\|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.

	Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar\|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc\|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum\|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar\|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole\|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.		Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar\|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc\|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum\|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar\|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole\|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.

Anja: /* Življenjepis */

2018-02-20T11:19:31Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:19, 20. februar 2018
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Igralka, rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]]. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret\|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša\|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.		Igralka, rojena leta 1957. Diplomirala na ljubljanski [[AGRFT]]. Že v času študija dramske igre je v uprizoritvi Mrožkovega ''Tanga'' po oceni kritika [[Andrej Inkret\|Andreja Inkreta]] posebej izstopila kot babica Evgenija, »figura presenetljivo subtilne komike in odlično doziranih grotesknih elementov v njej«. Za vlogo je leta 1979 prejela nagrado Sklada Staneta Severja, za vlogo Babice-Evice v [[Gregor Strniša\|Strniševih]] ''Žabah'', uprizoritvi, za katero so študenti leta 1980 prejeli skupinsko univerzitetno Prešernovo nagrado, pa je bila istega leta prvič nagrajena na Borštnikovem srečanju kot mlada igralka.


	Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar\|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc\|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum\|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar\|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole\|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.		Po študiju je štiri leta večinoma igrala v Eksperimentalnem gledališču Glej, nato se je leta 1985 pridružila igralskemu ansamblu [[SNG Drama Ljubljana\|ljubljanske Drame]], gledališke hiše, ki ji ostaja zvesta še danes. Že leta 1986 je ponovno prejela Severjevo nagrado, in sicer za vloge Ljubice v [[Drago Jančar\|Jančarjevem]] ''Velikem briljantnem valčku'', Tantalle v [[Dane Zajc\|Zajčevi]] ''Kalevali'', Ivane v ''Puncah in pol'' Caryl Churchill in Jožefine v Kreftovih ''Kranjskih komedijantih''. Slednji je sledila vloga v [[Slavko Grum\|Grumovem]] ''Dogodku v mestu Gogi'' pod režijskim vodstvom [[Meta Hočevar\|Mete Hočevar]]: po Inkretovih besedah je kot Hana »s svojo strašno spolno rano, erotično agresivnostjo in frigidnostjo« prispevala k »celi vrsti izvrstnih igralskih likov«. Za vlogo Hane je leta 1987 prejela Sterijevo nagrado za igralsko stvaritev, naslednje leto pa je zanjo in za vlogi Tantalle ter Ismene v uprizoritvi [[Dominik Smole\|Smoletove]] ''Antigone'' prejela še nagrado Prešernovega sklada.


	»Silva Čušin je igralka izrazito moderne senzibilnosti, ki se izkazuje v skrajno disciplinirani uporabi zunanjih sredstev ob izjemno intenzivnem notranjem naponu. Pretanjena analiza dramskih likov, ki se ji pridružuje suvereno obvladovanje izraznih sredstev, ji omogoča ustvarjati povsem različne ženske figure,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Različni ženski figuri je oblikovala tudi kot Hannah Jarvis v Stoppardovi ''Arkadiji'' in Olga v ''Treh sestrah'' Čehova, za kateri je leta 1996 prejela Župančičevo nagrado.		»Silva Čušin je igralka izrazito moderne senzibilnosti, ki se izkazuje v skrajno disciplinirani uporabi zunanjih sredstev ob izjemno intenzivnem notranjem naponu. Pretanjena analiza dramskih likov, ki se ji pridružuje suvereno obvladovanje izraznih sredstev, ji omogoča ustvarjati povsem različne ženske figure,« so zapisali v utemeljitvi nagrade. Različni ženski figuri je oblikovala tudi kot Hannah Jarvis v Stoppardovi ''Arkadiji'' in Olga v ''Treh sestrah'' Čehova, za kateri je leta 1996 prejela Župančičevo nagrado.


	Na Borštnikovem srečanju je bila ponovno nagrajena leta 2005 za vlogo v uprizoritvi Marlowovega ''Edvarda Drugega'', v kateri po besedah žirije »izriše mračno in mogočno fresko čustev, želja in misli kraljice Izabele«. Dve leti zapored je na Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju prejela nagrado satir: prvo leta 2008 skupaj z [[Gregor Baković\|Gregorjem Bakovićem]], soigralcem v Frielovi ''Poigri'', drugo leto pozneje za Anne v Mametovi ''Bostonski navezi''. Leta 2011 pa je na Dnevih komedije v Celju prejela naziv žlahtne komedijantke kot Mara Rozman Korošec v [[Boštjan Tadel\|Tadlovi]] ''Ponudbi in povpraševanju.''		Na Borštnikovem srečanju je bila ponovno nagrajena leta 2005 za vlogo v uprizoritvi Marlowovega ''Edvarda Drugega'', v kateri po besedah žirije »izriše mračno in mogočno fresko čustev, želja in misli kraljice Izabele«. Dve leti zapored je na Slovenskem festivalu komornega gledališča SKUP na Ptuju prejela nagrado satir: prvo leta 2008 skupaj z [[Gregor Baković\|Gregorjem Bakovićem]], soigralcem v Frielovi ''Poigri'', drugo leto pozneje za Anne v Mametovi ''Bostonski navezi''. Leta 2011 pa je na Dnevih komedije v Celju prejela naziv žlahtne komedijantke kot Mara Rozman Korošec v [[Boštjan Tadel\|Tadlovi]] ''Ponudbi in povpraševanju.''


	Ob vrsti izjemnih gledaliških stvaritev je oblikovala številne radijske, televizijske in filmske vloge; za slednje je bila tudi večkrat nagrajena. Razen redkih izjem ne nastopa zunaj matične gledališke hiše. Igralko, ki, kot je zapisano v obrazložitvi Borštnikovega prstana, »združuje prodorno inteligenco in emocionalno moč« in »ki jo vodi tako sla po ponovnem ustvarjanju lika kot tudi zahteva po sočasni razumski distanci«, zaznamuje izostren čut za ansambelsko igro, saj vidi »smisel gledališča v tem, da vloga nastaja na odru, v odnosu z drugimi«.		Ob vrsti izjemnih gledaliških stvaritev je oblikovala številne radijske, televizijske in filmske vloge; za slednje je bila tudi večkrat nagrajena. Razen redkih izjem ne nastopa zunaj matične gledališke hiše. Igralko, ki, kot je zapisano v obrazložitvi Borštnikovega prstana, »združuje prodorno inteligenco in emocionalno moč« in »ki jo vodi tako sla po ponovnem ustvarjanju lika kot tudi zahteva po sočasni razumski distanci«, zaznamuje izostren čut za ansambelsko igro, saj vidi »smisel gledališča v tem, da vloga nastaja na odru, v odnosu z drugimi«.

Sabina: /* Zunanje povezave */

2016-12-08T08:24:29Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:24, 8. december 2016
Vrstica 83:		Vrstica 83:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]		*[http://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]
	*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-~~prstanaE~~-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]		*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]

Sabina: /* Zunanje povezave */

2016-12-08T08:23:58Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:23, 8. december 2016
Vrstica 83:		Vrstica 83:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]		*[http://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]
	*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-~~prstana E~~-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]		*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstanaE-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-12-05T15:37:27Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 17:37, 5. december 2016
Vrstica 83:		Vrstica 83:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	*[http://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]		*[http://www.drama.si SNG Drama Ljubljana]
	*[http://~~www.~~repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana~~-1970-2014~~ E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]		*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]