Zofija Borštnik - Zgodovina strani

Anja: /* Viri in literatura */

2016-05-14T08:49:51Z

Viri in literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:49, 14. maj 2016
Vrstica 27:		Vrstica 27:
	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
			==Zunanje povezave==
			*[http://slovenci.hr/uploads/zaloznistvo/knjiga_w2.pdf Slovenski umetniki na hrvaških odrih] (PDF)

Anja ob 08:46, 14. maj 2016

2016-05-14T08:46:55Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:46, 14. maj 2016
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji\|Borštnik, Zofija]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji\|Borštnik, Zofija]]
			<div style="float: right">[[Slika:Zofija_Borštnik_wiki_commons.jpg\|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]], s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.		(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]], s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.

Anja: /* Viri in literatura */

2016-05-14T08:41:16Z

Viri in literatura

@@ Vrstica 10: / Vrstica 10: @@
 V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.
 ==Viri in literatura==
 *''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Anja: /* Življenjepis */

2016-05-14T08:39:57Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:39, 14. maj 2016
Vrstica 2:		Vrstica 2:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Igralka Zofija Borštnik~~, pogosto omenjana tudi z vzdevkom~~ Zvonarjeva, se je ~~rodila 15~~. ~~maja 1868~~ v ~~Ljubljani. Pri~~ štirinajstih letih ~~je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani~~ s svojim poznejšim možem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]].		(*15.5.1868, Ljubljana †3.12.1948, Zagreb) Igralka Zofija Borštnik - Zvonarjeva, rojena Turk. Prvič je nastopila 10.12.1882 v ljubljanski čitalnici pri štirinajstih letih s svojim poznejšim možem igralcem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]], s katerim se je poročila leta 1889 in z njim leta 1894 odšla v Zagreb.

			V Zagrebu je bila pet sezon ena prvih igralk in v tem umetniško nezadržno zorela in rasla. Leta 1902 jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Po študiju na Dunaju je igrala v Sofiji v Bolgariji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Za tem je nastopala v Osijeku in drugod izven Slovenije, dokler se ni po prvi svetovni vojni spet vrnila v Ljubljano, kjer je bila angažirana v sezonah 1920/21 in 1921/22. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.

	~~Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila~~ v ~~Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega~~ gledališča ~~odpustil~~ in ~~začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu~~. ~~Dve leti~~ je ~~bila celo angažirana v Sofiji~~. ~~Leta 1907 jo~~ je ~~intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano~~, ~~a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena~~. ~~Kljub temu~~ je ~~občasno~~ v ~~letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta~~, ~~se nato odselila v Zagreb~~, ~~kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948~~.		Spada med prve slovenske poklicne igralke. Je največja umetnica v prvi dobi našega gledališča in ena največjih slovenskih tragedinj. Ustvarila je nad 300 vlog. Z ognjevitim temperamentom je oblikovala vse ženske like, od monumentalnih antičnih junakinj do preobčutljivih žensk modernega časa. Igrala je v slovenskem, hrvaškem, bolgarskem in nemškem jeziku.

			V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah. S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.
	V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.
	S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.

	==Viri in literatura==		==Viri in literatura==
	*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.		*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Anja ob 11:56, 21. november 2014

2014-11-21T11:56:03Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:56, 21. november 2014
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji\|Borštnik, Zofija]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji\|Borštnik, Zofija]]

	Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z ~~vzedvkom~~ Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]].		==Življenjepis==
			Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzdevkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]].


	Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.		Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.


	V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.		V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.

Tamara ob 09:47, 15. oktober 2013

2013-10-15T09:47:21Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 11:47, 15. oktober 2013
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.		Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.

	V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi '''Nori''', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.		V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi ''Nori'', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.
	S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.		S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.

			==Viri in literatura==
			*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Kunigundaa ob 06:19, 16. junij 2013

2013-06-16T06:19:37Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 08:19, 16. junij 2013
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Ustvarjalci\|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji\|Borštnik, Zofija]]		[[Kategorija:Ustvarjalci\|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji\|Borštnik, Zofija]]

	Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [~~http://Ignacij%20Borštnik\|Ignacijem%20Borštnikom~~ Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]		Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [[Ignacij Borštnik\|Ignacijem Borštnikom]].
	Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu~~, 2~~ leti je bila angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant F. Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s ~~Franjo Govekar\|~~Franjem Govekarjem ponovno odpuščena~~, vendar~~ je v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani~~, zadnjič~~ je nastopila leta 1926, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.		Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu. Dve leti je bila celo angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant Franjo Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjem Govekarjem ponovno odpuščena. Kljub temu je občasno v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani. Zadnjič je nastopila leta 1926. leta, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.

	V Ljubljani je še na čitalniškem odru 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi '''Nori''', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.		V Ljubljani je že na čitalniškem odru leta 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi '''Nori''', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.
	S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.		S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.

Kunigundaa: Nova stran z vsebino: Borštnik, Zofija Borštnik, Zofija Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, ...

2013-06-14T06:20:28Z

Nova stran z vsebino: Borštnik, Zofija Borštnik, Zofija Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, ...

Nova stran

[[Kategorija:Ustvarjalci|Borštnik, Zofija]] [[Kategorija:Igralci in animatorji|Borštnik, Zofija]]

Igralka Zofija Borštnik, pogosto omenjana tudi z vzedvkom Zvonarjeva, se je rodila 15. maja 1868 v Ljubljani. Pri štirinajstih letih je prvič nastopila v gledališču v Ljubljani s svojim poznejšim možem [http://Ignacij%20Borštnik|Ignacijem%20Borštnikom Ignacij Borštnik|Ignacijem Borštnikom]
Leta 1894 sta oba zapustila Ljubljano in se zaposlila v Zagrebu, kjer pa je bila Zofija le do leta 1902, ko jo je novi intendant zagrebškega gledališča odpustil in začelo se je njeno potovanje po različnih odrih v Beogradu, 2 leti je bila angažirana v Sofiji. Leta 1907 jo je intendant F. Juvančič ponovno pridobil za Ljubljano, a že tri leta kasneje je bila po sporih s Franjo Govekar|Franjem Govekarjem ponovno odpuščena, vendar je v letih 1919 do 1922 še igrala v Ljubljani, zadnjič je nastopila leta 1926, se nato odselila v Zagreb, kjer je skoraj popolnoma pozabljena umrla 3. decembra 1948.

V Ljubljani je še na čitalniškem odru 1892 doživela svoj umetniški vrh z naslovno vlogo v Ibsenovi '''Nori''', ob odprtju Deželnega gledališča istega leta pa tudi z '''Veroniko Deseniško''' v istoimenski drami Josipa Jurčiča. Igralski vrh pa je zanesljivo dosegla v moderni dramatiki, predvsem v Ibsenovih dramah.
S temperamentom in naravnim darom si je pridobila občinstvo in kritike, a s svojo muhavostjo primadone izzivala mnoge zaplete.