Zofka Kveder - Zgodovina strani

Maruša: /* Viri in Literatura */

2020-04-04T14:44:46Z

Viri in Literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:44, 4. april 2020
Vrstica 31:		Vrstica 31:
	==Viri in Literatura==		==Viri in Literatura==
	*ŠKUC gledališče		*ŠKUC gledališče
			*Katja Mihurko Poniž: ''Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti''. Ljubljana: Delta, 2003
			*''Zofka Kveder, Zbrano delo'', ur. Katja Mihurko Poniž

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zofka-kveder-pred-hodnica-%C5%BEenskih-poti ZOFKA KVEDER: Pred-hodnica ženskih poti - www.sigledal.org, 06.10.2010]		* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zofka-kveder-pred-hodnica-%C5%BEenskih-poti ZOFKA KVEDER: Pred-hodnica ženskih poti - www.sigledal.org, 06.10.2010]
	*[http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/zofka-kveder-avtorica-srednjeevropskega-horizonta.html Zofka Kveder, avtorica srednjeevropskega horizonta - www.delo.si, 16.02.2011]		*[http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/zofka-kveder-avtorica-srednjeevropskega-horizonta.html Zofka Kveder, avtorica srednjeevropskega horizonta - www.delo.si, 16.02.2011]

Maruša: /* Življenjepis */

2020-04-04T14:43:13Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:43, 4. april 2020
Vrstica 5:		Vrstica 5:
	Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih ''Edinost'' in ''Slovenka''. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika ''Domači prijatelj.'' V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''Agramer Tagblatt'' in urejala žensko prilogo ''Frauen Zeitung.'' Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati ''Ženski svijet,'' ki ga je kasneje preimenovala v ''Jugoslovansko ženo.'' Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka Kveder v bistvu prva dama Hrvaške.		Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih ''Edinost'' in ''Slovenka''. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika ''Domači prijatelj.'' V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''Agramer Tagblatt'' in urejala žensko prilogo ''Frauen Zeitung.'' Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati ''Ženski svijet,'' ki ga je kasneje preimenovala v ''Jugoslovansko ženo.'' Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka Kveder v bistvu prva dama Hrvaške.

	Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so ji zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. ~~Po tem~~ je ~~pisala~~ v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.		Zofka Kveder je bila ena prvih slovenskih pisateljic. Preživljala se je pisateljevanjem in urednikovanjem. Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Pisala je tudi v nemščini ter v v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih. Prevedla je več čeških in hrvaških dram za slovenski oder, poleg tega pa je tudi slovenske tekste prevajala v nemščino.

	Zofka Kveder je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.		Zofka Kveder je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.

			Posvečala se je temam, ki se dotikajo ženskih življenj. Ženska je večinoma tudi glavna junakinja njenih del. V številnih besedilih se avtorica posveča motivoma nosečnosti in rojevanja (''Na kliniki'', ''Njeno življenje'', ''Hanka'', ''Misterij žene''), motivu matere (''Slikar Novak'', ''Doma'', ''Pravica do življenja''), detomora (''Na kliniki'', ''Zločin''), odnosu do spolnosti (''Misterij žene'') ...

	==Dramska besedila==		==Dramska besedila==

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-11-21T08:01:55Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:01, 21. november 2016
Vrstica 32:		Vrstica 32:
	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zofka-kveder-pred-hodnica-%C5%BEenskih-poti ZOFKA KVEDER: Pred-hodnica ženskih poti - www.sigledal.org, 06.10.2010]		* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zofka-kveder-pred-hodnica-%C5%BEenskih-poti ZOFKA KVEDER: Pred-hodnica ženskih poti - www.sigledal.org, 06.10.2010]
			*[http://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/zofka-kveder-avtorica-srednjeevropskega-horizonta.html Zofka Kveder, avtorica srednjeevropskega horizonta - www.delo.si, 16.02.2011]

Anja ob 07:58, 21. november 2016

2016-11-21T07:58:16Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:58, 21. november 2016
Vrstica 1:		Vrstica 1:
	[[Kategorija:Dramatika\|Kveder, Zofka]]		[[Kategorija:Dramatika\|Kveder, Zofka]]
	[[Kategorija:Avtorji\|Kveder, Zofka]]		[[Kategorija:Avtorji\|Kveder, Zofka]]
			<div style="float: right">[[Slika:Zofka_Kveder_via_Wikimedia_Commons.jpg\|Foto: Wikimedia Commons]]</div>
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih ''Edinost'' in ''Slovenka''. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika ''Domači prijatelj.'' V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''Agramer Tagblatt'' in urejala žensko prilogo ''Frauen Zeitung.'' Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati ''Ženski svijet,'' ki ga je kasneje preimenovala v ''Jugoslovansko ženo.'' Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka Kveder v bistvu prva dama Hrvaške.		Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih ''Edinost'' in ''Slovenka''. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika ''Domači prijatelj.'' V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''Agramer Tagblatt'' in urejala žensko prilogo ''Frauen Zeitung.'' Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati ''Ženski svijet,'' ki ga je kasneje preimenovala v ''Jugoslovansko ženo.'' Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka Kveder v bistvu prva dama Hrvaške.

Anja: /* Viri in Literatura */

2016-11-21T07:54:49Z

Viri in Literatura

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:54, 21. november 2016
Vrstica 25:		Vrstica 25:
	* ''[[Arditi na otoku Krku]]''		* ''[[Arditi na otoku Krku]]''

			==Prevodi==
			{{#dynamic_content:rep \| person \| 10130 \| translations}}
	==Viri in Literatura==		==Viri in Literatura==
	*ŠKUC gledališče		*ŠKUC gledališče

Anja: /* Zunanje povezave */

2016-11-21T07:53:17Z

Zunanje povezave

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:53, 21. november 2016
Vrstica 29:		Vrstica 29:

	==Zunanje povezave==		==Zunanje povezave==
	* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zofka-kveder-pred-hodnica-%C5%BEenskih-poti ZOFKA KVEDER: Pred-hodnica ženskih poti - www.sigledal.org]		* [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/zofka-kveder-pred-hodnica-%C5%BEenskih-poti ZOFKA KVEDER: Pred-hodnica ženskih poti - www.sigledal.org, 06.10.2010]

Anja: /* Življenjepis */

2016-11-21T07:52:40Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:52, 21. november 2016
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. ~~Zofka Kveder~~ je ~~odraščala~~ v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.		Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Odraščala je v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih ''Edinost'' in ''Slovenka''. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika ''Domači prijatelj.'' V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika ''Agramer Tagblatt'' in urejala žensko prilogo ''Frauen Zeitung.'' Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati ''Ženski svijet,'' ki ga je kasneje preimenovala v ''Jugoslovansko ženo.'' Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka Kveder v bistvu prva dama Hrvaške.


	Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so ji zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.		Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so ji zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.


	Zofka Kveder je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.		Zofka Kveder je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.

Anja: /* Življenjepis */

2016-11-21T07:46:54Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 09:46, 21. november 2016
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	~~'''Kvedrova'''~~ je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Zofka Kveder je odraščala v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.		Zofka Kveder je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Zofka Kveder je odraščala v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.

Anja: /* Življenjepis */

2014-06-02T11:02:10Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 13:02, 2. junij 2014
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	'''Kvedrova''' je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Zofka Kveder je odraščala v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.		'''Kvedrova''' je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Zofka Kveder je odraščala v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.


	Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so ji zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.		Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so ji zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.

	~~'''~~Zofka Kveder~~'''~~ je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.
			Zofka Kveder je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.

	==Dramska besedila==		==Dramska besedila==

Natalija: /* Življenjepis */

2010-10-08T08:43:30Z

Življenjepis

← Starejša redakcija		Redakcija: 10:43, 8. oktober 2010
Vrstica 3:		Vrstica 3:

	==Življenjepis==		==Življenjepis==
	Kvedrova je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Zofka Kveder je odraščala v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.		'''Kvedrova''' je bila rojena 22. aprila 1878 v Ljubljani, umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu. Zofka Kveder je odraščala v Loškem Potoku na Notranjskem. Zaradi nesoglasij doma se je kmalu preselila v Ljubljano. Nekaj časa je delala v odvetniški pisarni Ivana Šusteršiča. Nato se je preselila v Trst in objavljala pri časopisih Edinost in Slovenka. Leta 1900 je odšla v Prago, kjer je živela do leta 1907. Leta 1904 je začela z urejanjem družinskega mesečnika Domači prijatelj. V Pragi se ji je rodila prva hči Vlada in prav tam se je kasneje tudi poročila z Vladinim očetom Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom. Skupaj sta se preselila v Zagreb, kjer sta se jima rodili še dve hčeri - Maša in Mira. V Zagrebu se je zaposlila v uredništvu dnevnika Agramer Tagblatt in urejala žensko prilogo Frauen Zeitung. Po propadlem prvem zakonu se je drugič poročila s socialdemokratskim politikom Jurajem Demetrovičem. Leta 1917 je začela izdajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo. Po 1. svetovni vojni je bil njen mož Demetrović pokrajinski namestnik na Hrvaškem, tako da je bila takrat Zofka v bistvu prva dama Hrvaške.
	Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo Misterij žene. Dramske spise je zbrala v knjigi Ljubezen (1901). Sledile so ji zbirke Odsevi (1902), Iz naših krajev (1903), Iskre (1905), socialna drama Amerikanci (1908). 1918 je izdala novelo V oblasti teme in roman Njeno življenje. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku: roman Hanka, Jedanaest novela, drama Unuk kraljevića Marka... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih. Zofka Kveder je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.
			Leta 1900 je izdala svojo prvo knjigo ''Misterij žene''. Dramske spise je zbrala v knjigi ''Ljubezen'' (1901). Sledile so ji zbirke ''Odsevi'' (1902), ''Iz naših krajev'' (1903), ''Iskre'' (1905), socialna drama ''Amerikanci'' (1908). 1918 je izdala novelo ''V oblasti teme'' in roman ''Njeno življenje''. To delo je bilo zadnje, ki ga je napisala v slovenščini. Po tem je pisala v srbskem in hrvaškem jeziku: roman ''Hanka'', ''Jedanaest'' novela, drama ''Unuk kraljevića Marka''... Objavljala je tudi v nemških in čeških časopisih.

			'''Zofka Kveder''' je bila izjemno kompleksna osebnost. V svojem življenju ji je bilo zelo težko krmariti med teorijami in izkušnjami. V resnici se ni nikoli našla v teorijah o svobodi. To njeno hlepenje po "biti ljubljena in oboževana" je v resnici viselo nad njo kot Demoklejev meč, ki pa ga je držala v rokah tista druga, emancipirana Zofka, zrasla iz njenih teorij. Nenehna sla po potrjevanju jo je gnala iz brezna v brezno, da se je nazadnje prepustila in šla, sama in osamljena, kakršno se je počutila vse življenje. Vse njeno življenje je zaznamoval njen kontradiktorni odnos do sebe in do njenih bližnjih. Nikoli se ni uspela osvoboditi spon, ki si jih je sama nadela in to prav v boju za osvobojenost. Vse njeno življenje je bilo podrejeno iskanju vloge ženske, a ne toliko ali pa zgolj v smislu politične borbe, kot ji običajno pripisujejo, ampak kot lastno iskanje zadovoljstva, umetniške kreativnosti in seveda ljubezni. Zofkina ljubezen do otrok je bila nenavadna, a je bila v določenih trenutkih groba in kruta. Prav tako nenavadna je bila v zahtevah, da se njene hčere obnašajo po družbenih kodeksih, ki jih je sama zavrgla. Vse svoje nežnosti in ljubezni kot tudi vsa svoja sovraštva in grobosti pa je zmogla - natančno in naturalistično - prikazati v svoji literaturi. Zofka ni niti v vlogi matere želela ustrezati konceptu pojmovanja ženske, ki jo je tisti čas pojmoval kot subjekt, nesposoben samorealizacije, in ki mu je bilo zgolj milostno dovoljeno, da je objekt za realizacijo moških želja. Zofka se dokoplje do spoznanja, da se mora najprej realizirati sama v sebi in šele notranje "urejena" in zadovoljna lahko išče ljubezen pri drugih.

	==Dramska besedila==		==Dramska besedila==