Šentjakobsko gledališče

Šentjakobsko gledališče je prostor za vaša srca s toplino duha, ki ga vsak šentjakobski član ima! – Šentjakobsko gledališče sodi med stebre ljubljanske in slovenske kulturne identitete in simbolizira veliko predanost in strast do gledališke igre.

Predstavitev

Že Jože Strgar (nekdanji ljubljanski župan) je dejal: "Ljubljana bi bila siromašnejša, če ne bi bilo tega gledališča." Najbrž res, siromašnejši bi bili številni ljubitelji iz Ljubljane in bližnje ter daljne okolice, ki pridejo v Ljubljano študirat ali delat ali vstopajo v Šentjakobsko gledališče, tam delujejo nekaj let, odidejo in spet pridejo novi ... prav gotovo pa v srcih odnesejo tudi nekaj vrednot, ki so jih doživeli v Šentjakobskemu gledališču. Ansambel se v vseh letih nenehno menja, dosega vrhunec in uprizarja težja in zahtevnejša dela. To pa opazi in potrjuje tudi strokovno oko.

Skozi skoraj stoletje obstoja je gledališče doživljalo številne bolj ali manj svetle, pa tudi burne trenutke. Iz njegovih vrst so izšla tako imenitna igralska imena kot so Stane Sever, Mira Danilova, Fran Milčinski – Ježek, Rudi Kosmač, Bine Matoh in v zadnjem času Dragica Potočnjak, Saša Pavček, Nataša Barbara Gračner, Maja Martina Merljak in Jurij Zrnec ter mnogi drugi.

Danes je ŠGL organizirano kot prostovoljno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Njegov glavni financer je MOL. Redno sodeluje z JSKD in ZKD Ljubljana. Nekakšno posebnost med sebi enakimi ŠGL predstavlja zaradi profesionalne uprave ter abonmajskega načina delovanja, zaradi česar velja za najstarejše ljubiteljsko repertoarno gledališče v Sloveniji in verjetno tudi v Evropi. Običajno na sezono pripravi 5-6 premier, katerih ponovitve si doma in na gostovanjih na leto ogleda več kot 30.000 gledalcev.

Kljub vse bolj neprijaznim časom za prostovoljne ljubiteljske dejavnosti, Šentjakobsko gledališče Ljubljana že od leta 1921 vztraja pri svojem poslanstvu. Organizirano kot društvo združuje okrog 150 članov, ki v sodelovanju s poklicnimi gledališkimi ustvarjalci in mentorji vsak trenutek svojega prostega časa posvečajo odrskemu ustvarjanju in prijetnemu druženju v okviru svojega kulturnega udejstvovanja. V svoje vrste leto za letom sprejemajo številne nove, predvsem mlajše člane, katerim njihova dejavnost nudi raznolike možnosti za aktivno in kakovostno preživljanje prostega časa, mnogim pa pomeni tudi prve ustvarjalne korake na njihovi kasnejši poklicni poti. Bilo bi premalo prstov na obeh rokah, če bi hoteli našteti vse izjemne gledališke ustvarjalce, ki so zrasli prav iz šentjakobskih vrst.

Programsko je bilo Šentjakobsko gledališče vedno naravnano v bolj lahkotne, komedijske vsebine, zadnja desetletja pa je njihov program veliko bolj širokopotezen, saj vključuje tudi eksperimentalne, performativne in ambientalne projekte in tudi tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne najdejo prostora v drugih gledališčih. Bili so tudi eni prvih, ki so se upali spoprijeti s tako zahtevnim žanrom, kot je muzikal. S svojimi predstavami sodelujejo tudi na Tednu slovenske drame v Kranju in v spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja.

Zgodovina

Po prvi svetovni vojni je bil kot zapuščina Gospodarsko naprednega društva za šentjakobski okraj ustanovljen Šentjakobski oder. Ustanovili so ga nekdanji čitalničarji in spremenili v repertoarno gledališče. Prva lokacija je bilo otroško zavetišče na Florjanski ulici, v sezoni 1932/34 pa so se preselili v Mestni dom in delovali do leta 1941. Po kulturnem molku med vojno, ko je italijanski okupator porušil oder, je teater leta 1946 spet začel delovati. Z gradnjo novega odra se je začelo polpoklicno obdobje gledališča. Kar 12 igralcev je bilo stalno angažiranih, ob svojem igralskem delu pa so opravljali tudi za gledališče nujno potrebna opravila. Drugi igralci so za odigrane predstave prejemali skromen honorar.

Šentjakobsko gledališče je doživljalo več obdobij: leta 1922 je prevzel mesto režiserja Milan Skrbinšek in kar nekaj sezon je potekalo v znamenju absolutnega vodstva tega znamenitega režiserja in igralca. Skrbinšek je uprizoril skoraj vsega Cankarja na tem odru in upravičeno je zapisal v Jutru 25. 4. 1925 Srečko Kosovel: "Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni." Skrbinškovo obdobje se je leta 1929 končalo, ker je ta veliki umetnik moral zaradi nerazumevanja takratnega vodstva Narodnega gledališča odpovedati vsako sodelovanje. Gledališče je ostalo odvisno samo od svojih moči. Tako so poprijeli ustanovitelj Viktor Markič, Drago Pogorelec-Karus in Milan Petrovčič (ki je režiral več kot sto gledaliških del, umetniško vodil teater v polpoklicno dobo in doživel ponovno ljubiteljsko obdobje).

Gledališče je bilo v svojem prvotnem času za današnje pojme prav avantgardno-eksperimentalno. Ljudsko igro so igrali za blagajno in za vzdrževanje. V obdobju po drugi svetovni vojni pa je bilo v Ljubljani delo razdeljeno drugače: SNG Drama Ljubljana je igrala klasiko in sodobno problemsko dramo, na novo ustanovljeno Mestno gledališče ljubljansko meščansko dramo in komedijo, Šentjakobsko gledališče pa je v načelu moralo gojiti ljudsko igro in komedijo. Le včasih so skrenili z dogovorjene programske smeri in zaigrali še kaj drugega. Kulturni politiki pa so trdili, da vendar potrebujemo gledališče za občinstvo, ki še ni zadosti zrelo za Dramo. To je Šentjakobčane precej peklilo, saj so mu oponašali tudi z javno kritiko in mu zlasti v šestdesetih in sedemdesetih letih strigli peruti in ga večkrat hoteli preprosto ukiniti.

Umetniški vodje

• Mojca Kreft
• Boris Kobal
• Simon Šerbinek
• Zvone Šedlbauer
• Jaša Jamnik

Uspehi in dosežki

Šentjakobsko gledališče Ljubljana se je vedno dobro odrezalo na različnih gledaliških festivalih, o tem priča tudi lepo število nagrad in plaket. Ne manjkajo niti visoka priznanja za dolgoletno delovanje in priznanja, kako pomembno je bilo in je Šentjakobsko gledališče za razvoj slovenske kulture in gledališča.

Uspehi in dosežki Šentjakobskega Gledališča Ljubljana

• 2019 PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO po izboru žirije (Dekameron; r. Primož Ekart), 15. festival komedije Pekre 2019; 31.3.2019, Pekre
• 2018 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru žirije (Petelinji zajtrk, r.: Gojmir Lešnjak - Gojc), 31. Čufarjevi dnevi 2018, Jesenice
• 2018 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru občinstva (Petelinji zajtrk, r.: G. Lešnjak- Gojc), 31. Čufarjevi dnevi 2018, Jesenice
• 2018 MATIČEK za najboljšo predstavo v celoti (Petelinji zajtrk, r.: G. Lešnjak - Gojc), 57. Linhartovo srečanje, Postojna
• 2018 PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO po izboru žirije (O mrtvih samo dobro; r. J. Jamnik), 14. festival komedije Pekre 2018; Pekre
• 2018 PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠO PREDSTAVO po izboru publike (Petelinji zajtrk; r. G. Lešnjak - Gojc), 14. festival komedije Pekre 2018, Pekre
• 2015 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru žirije (Resnica, r.: Gregor Tozon), Čufarjevi dnevi 2015, Jesenice
• 2012 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru žirije (Zaigraj še enkrat, Sam, r.: Dušan Mlakar), Čufarjevi dnevi 2012, Jesenice
• 2012 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru občinstva (Zaigraj še enkrat, Sam, r.: Dušan Mlakar), Čufarjevi dnevi 2012, Jesenice
• 2012 POSEBNO PRIZNANJE Linhartovega srečanja (Kripl z Inishmaana, r.: Matjaž Šmalc), 51. Linhartovo srečanje, Postojna
• 2012 LINHARTOVA PLAKETA za odmevne dosežke in doprinos k razvoju ljubiteljskega gledališkega ustvarjanja v obdobju 90 let, Javni sklad RS, 26. september 2012
• 2012 ZLATO PRIZNANJE ob 90 letnici, Zveza kulturnih društev Ljubljana
• 2011 MATIČEK za najboljšo predstavo v celoti (Mali diktator, r.: Tijana Zinajić), 50. Linhartovo srečanje, Postojna
• 2011 PLAKETA MESTA LJUBLJANA, ob 90-letnici delovanja Šentjakobskega gledališča Ljubljana, 9. maj 2011
• 2011 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije (Mali diktator, r.: Tijana Zinajić), 7. festival komedije, Pekre,
• 2011 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo predstavo po izboru občinstva (Seks in ljubosumnost, r.: Jaša Jamnik), 7. festival komedije, Pekre
• 2010 PLAKETA "ALEKSANDAR POPOVIĆ" za najboljšo predstavo festivala (Družinska zadeva, r.: Jaša Jamnik), 3. Rapassage fest, Ub, Srbija
• 2010 FESTIVALSKA NAGRADA za najboljšo scenografijo (scen.: Vasilija Fišer, Družinska zadeva, r.: Jaša Jamnik), 3. Repassage fest, Ub, Srbija
• 2010 MATIČEK za najboljšo predstavo v celoti (Družinska zadeva, r.: Jaša Jamnik), 49. Linhartovo srečanje, Postojna
• 2010 FESTIVALSKA DIPLOMA, 50. Festival hrvatskih amaterskih kazališta in Festival Jadran (Francoski testament, r.: Jure Novak)
• 2009 MATIČEK za najboljšo predstavo v celoti (Prevzetnost in pristranost, r.: Zvone Šedlbauer), 48. Linhartovo srečanje, Postojna
• 2009 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru publike (Družinska zadeva, r.: Jaša Jamnik), Čufarjevi dnevi, Jesenice
• 2008 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije (Bog, r.: Gašper Tič), Čufarjevi dnevi, Jesenice
• 2005 ČUFARJEVA PLAKETA za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije (K. Čapek; R.U.R, r.: Jaša Janull), Čufarjevi dnevi, Jesenice
• 2004 ČUFARJEVA PLAKETA po izboru strokovne žirije, za nova gledališka uprizoritvena iskanja (F. Prešeren; Povodni mož, r.: Andreja Kovač), Čufarjevi dnevi, Jesenice
• 1999 ZLATA PIKA za najboljšo predstavo v celoti po izboru otroške žirije (F. Lyman Baum: Čarovnik iz Oza), Pikin festival, Velenje
• 1996 ČASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE, ob 75-letnici Šentjakobskega gladališča Ljubljana, 1996
• 1990 ZLATA ZNAČKA, Zveza kulturnih organizacij Slovenije
• 1986 DIPLOMA, XXIII. festival bratstva in enotnosti Prizren
• 1985 PLAKETA, festival dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju
• 1985 PRIZNANJE, Naša Beseda 1984
• 1981 NAGRADA MESTA LJUBLJANA
• 1978 ZLATA FESTIVALSKA MASKA, XXII. festival dramskih amaterjev Jugoslavije v Trebinju (O. Zupančič: Veronika Deseniška, r: Vesna Arhar (Štih)
• 1971 RED ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI, ob 50-letnici delovanja gledališča
• 1970 SREBRNA MEDALJA, XIV. festival dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru (Lope de Vega: Vitez čudes, r.: J. Vozny)
• 1970 I.-II. mesto, XIII. srečanje dramskih skupin Slovenije v Ljubljani (Lope de Vega: Prebrisana norica, Vitez čudes, r.: J. Vozny)
• 1968 I. mesto, XI. srečanje dramskih skupin Slovenije na Jesenicah (M. Držić: Dundo Maroje, r.: M. Petrovčič)
• 1967 I. mesto, X. srečanje dramskih skupin Slovenije v Murski Soboti (F. Douglas: Naša ljuba familija, r.: M. Petrovčič)
• 1965 ZLATA MEDALJA, IX. srečanje dramskih amaterjev Jugoslavije na Hvaru
• 1965 I. mesto, VII. srečanje dramskih skupin Slovenije (M. Držić: Skopuh, r.: M. Mahnič), Jesenice
• 1948 I. mesto, Državno tekmovanje ljubiteljskih gledališč (Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi, r.: M. Mahnič), Zagreb,

Odlikovanja

• 1996, Častni znak svobode RS
• 1981, Nagrada mesta Ljubljana
• 1981, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo (Ida Marinčič, Sonja Pavčič, Lojze Sadar, Milena Simončič – Hren, Jože Zakrajšek)
• 1981, Red dela z zlatim vencem (Drago Razboršek)
• 1971, Red zasluge za narod s srebrnimi žarki
• 1971, Red dela z zlatim vencem (Danilo Bučar, Metka Bučar, Savo Klemenčič, Viktor Markič, Drago Pogorelec)
• 1971, Red dela s srebrnim vencem (Jože Čuk, Bogomil Gornik, Ervina Petrovčič)
• 1971, Red zasluge za narod s srebrno zvezdo (Kazimir Drašler)

Viri

• Spletna stran Šentjakobskega gledališča (www.sentjakobsko-gledalisce.si)

Kontakt

Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom, Krekov trg 2, 1000 Ljubljana

Telefon in fax: (01) 231 28 60 in 031/225 230

E-pošta: info@sentjakobsko-gledalisce.si

Zunanje povezave

• Šentjakobsko gledališče
• Igor Bratož: Zapeljiva moč lahkotnih, komedijskih vsebin - www.delo.si, 24.10.2019