Žanina Mirčevska: Razlika med redakcijama

Vrstica 31: Vrstica 31:
* 2005 ''[[Na deževni strani]]''
* 2005 ''[[Na deževni strani]]''
* 2006 ''[[Žrelo]]''
* 2006 ''[[Žrelo]]''
* 2008 ''[[Konec Atlasa]]''
* 2008 ''[[Konec Atlasa]]'' - '''Grumova nagrada 2009'''
* ''[[Esperanca]]''
* ''[[Esperanca]]''
 
*''Luknja''
Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'' in ''Žrelo'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].
*''Kaj sanjajo svinje, ko kuhar doživi živčni zlom in se odreče svoji materi''
Za drame ''Odstiranje'', ''Na deževni strani'', ''Žrelo'', ''Luknja'' in ''Kaj sanjajo svinje ...'' je bila Žanina Mirčevska nominirana za [[Nagrada Slavka Gruma|Grumovo nagrado]].


==Lutkovne igre==
==Lutkovne igre==

Redakcija: 09:52, 13. oktober 2014

Življenjepis

Rojena je bila 20. 10. 1967 v Skopju v Makedoniji, kjer je končala tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1990 je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju, na Oddelku za dramaturgijo in gledališko režijo. V akademskem letu 1991/92 se je vpisala na podiplomski študij dramaturgije na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo na ljubljanski Univerzi in ga leta 1995 z magistrsko tezo Fragmentarni dramski model skozi dramsko strukturo Heinerja Müllerja uspešno končala.


Doslej je objavila več kot trideset znanstveno-esejističnih besedil o gledališču. Poleg svoje znanstveno-esejistične aktivnosti je od leta 1989 tudi mednarodno priznana dramska avtorica. Njena dramska besedila so uprizorjena v profesionalnih gledališčih v Makedoniji, Sloveniji, Hrvaški, Črni gori, Franciji, Rusiji, Bolgariji, Srbiji, Nemčiji, Italiji, Bosni in Hercegovini, Romuniji ter na Poljskem. Poleg enajstih uprizorjenih dramskih besedil je bil uprizorjen tudi njen libreto za balet in scenarij za kratkometražni igrani film.


Od začetka podiplomskega študija v Sloveniji pa do danes stalno sodeluje s slovenskimi gledališči – bodisi kot avtorica bodisi kot dramaturginja. Doslej je bila dramaturginja na več kot tridesetih dramskih produkcijah v Sloveniji in v tujini. Kot dramaturginja in avtorica je gostovala tudi na različnih mednarodnih festivalih: Mednarodni gledališki festival Arena – Erlangen, Nemčija; MittelFest – Čedad, Italija; MESS – Sarajevo, BIH; Festival Mucsarnk – Budimpešta, Madžarska; Festival Iberoamericano de Teatro, Bogota, Kolumbija; MOT – Skopje, Makedonija; BITEF – Beograd, Srbija; Splitsko ljeto – Split, Hrvaška; Gledališki festival – Moskva, Rusija; Avignon Theatre Festival – Avignon, Francija itn.


V obdobju 1991–2002 je bila redno zaposlena kot predavateljica dramaturgije na Akademiji za dramsko umetnost v Skopju. Od začetka 2002 je slovenska državljanka, avgusta 2002 ji je Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije dodelilo status svobodnega umetnika.


Med pomembnejša študijska gostovanja v tujini velja omeniti gostovanje na International Summer Theatre School at The Royal Court Theatre, London (Velika Britanija), 1994, in gostovanje na International Writing Program at The Iowa University, Iowa City, Iowa (ZDA), 1996.

Video

Predstava Žanine Mirčevske Žrelo, r. Andreja Kovač, Drama SNG Ljubljana, 2009


Dramska besedila

Za drame Odstiranje, Na deževni strani, Žrelo, Luknja in Kaj sanjajo svinje ... je bila Žanina Mirčevska nominirana za Grumovo nagrado.

Lutkovne igre

Libreta

Dramatizacije

Dramska besedila v tujih jezikih

Filmski scenariji

Dramaturgije

Nagrade in nominacije

  • 2012 International award for theatre education: “Grozdanin kikot”, Mostar BiH.
  • 2012 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Kaj sanjajo svinje ...
  • 2010 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Luknja
  • 2009 Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo (Konec Atlasa) v preteklem letu, Teden slovenske drame, Kranj obrazložitev
  • 2007 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Žrelo
  • 2006 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Na deževni strani
  • 2005 Nominacija za Grumovo nagrado za dramsko besedilo Odstiranje
  • 2005 Za otroško besedilo Dobri Zlobko prva nagrada na anonimnem natečaju Lutkovnega gledališča Ljubljana.
  • 2005 Na festivalu SKUP 4 na Ptuju nagrada za dramaturgijo za predstavo Werther&Werther v produkciji Prešernovega gledališča iz Kranja.
  • 1999 Na festivalu MESS v Sarajevu prejela posebno nagrado za dramaturgijo, za predstavo Baal (produkcija SNG Drama Ljubljana).

Značilnosti opusa

Žanina Mirčevska se v svojih dramah ukvarja s problemi sodobne družbe, ki jih obravnava z vidika filozofskih vprašanj. Gre predvsem za vprašanja o smislu življenja in človečnosti. Avtorica je bila že nekajkrat nominirana za Grumovo nagrado, k čemur po besedah žirije veliko pripomore jezikovna oblikovanost dram (npr. tekst Žrelo je napisan kot ritmizirana proza, v drami Odstiranja ni ločil ...). V besedilih zasledimo veliko vulgarizmov, nižjepogovornih izrazov in izrazov iz angleškega jezika. Pogosti so tudi monologi in nedokončane replike. Avtorica že na ravni jezika predstavi osebnosti junakov in odnose med njimi.


V drami Odstiranja so predstavljeni odnosi med učiteljico, učencem in hišnikom. Avtorica jih analizira oblikovno in jezikovno. Drama je oblikovno zanimiva, saj je napisana v verzni obliki, v obliki poetične drame. Nenavadni sta tudi neraba ločil in nepravilna raba velikih začetnic. Junaki uporabljajo veliko vulgarizmov oziroma nižjepogovornih izrazov. V drami prevladujejo monologi, s pomočjo katerih spoznamo junake, pri tem pa nam veliko pomagajo tudi didaskalije. V drami je vzpostavljen angažiran odnos do sveta.


V drami Na deževni strani imamo 5 zgodb, ki so le navidezno nepovezane. Gre za inovativno »epizodno« oziroma krožno dramsko strukturo. Da so zgodbe v bistvu povezane, nam odkrijeta dodatka na koncu drame (appendix 1 in 2), v katerih je povzeto tudi bistvo drame. V vsaki zgodbi je junak nekaj izgubil (maturantsko obleko, zlato verižico, aktovko …) in na koncu zvemo, da nobeden od njih ne najde tega, kar išče. S tem nam avtorica prikaže, da za ljudi, ki živijo na temni strani sveta (na deževni strani), ni možnosti za odrešitev. Avtorica nam skozi zgodbe junakov zastavlja temeljno vprašanje o človečnosti. Zgodbe so postavljene v sodobni čas in na različne kraje.


Drama Werther & Werther ima z Goethejevim romanom bolj malo skupnega. Povezuje ju vprašanje posameznikovega odnosa do sveta ter vprašanja njegove svobode, vendar pa se zgodbi v marsičem razlikujeta. V drami ne gre samo za vprašanje o smislu življenja, temveč se ukvarja tudi z vprašanjem umetnosti in gledališča v sodobnem času. Spremenjene so tudi osebnosti junakov kljub istim imenom. Zanimiva pa je tudi sama postavitev drame, saj tako kot v večini ostalih dram dogajanje poteka v temačnih prostorih.

Galerija

Bibliografija

Dramsko besedilo Mesto, kjer nisem bil je objavljeno v angleščini v izdaji Ten Modern Plays (Matica Makedonska 2000), dramsko besedilo DIES IRAE pa v Antology of a New Drama, ki ga je izdal International Theatre Institut, 2001.

Viri in literatura

  • Werther&Werther. Gledališki list. SMG, sezona 1995/96.
  • življenjepis, ki ga je poslala avtorica

Strokovna literatura


Zunanje povezave