Ana Facchini: Razlika med redakcijama

Vrstica 3: Vrstica 3:
<div style="float: right">[[Slika:Ana_Facchini_foto_sng_ng.jpg|400px|Foto: Arhiv SNG Nova Gorica]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Ana_Facchini_foto_sng_ng.jpg|400px|Foto: Arhiv SNG Nova Gorica]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Ana Facchini, doma z Vrhovlja pri Kojskem v Goriških Brdih, je bila že kot srednješolka dejavna v Amaterskem mladinskem odru Primorskega dramskega gledališča. Po končani gimnaziji je bila sprejeta na študij igre na ljubljanski [[AGRFT]] pod mentorstvom profesorja [[Mile Korun|Mileta Koruna]]. V drugem letniku je prejela akademijsko nagrado zlatolaska za žensko stransko vlogo v igri ''Ne budite gospe''. V diplomskih predstavah je nastopila kot Žena v ''Malomeščanski svatbi'' in kot Hera v igri ''Belle Paris ali Obračun v Louvru''.  
Ana Facchini, doma z Vrhovlja pri Kojskem v Goriških Brdih, je bila že kot srednješolka dejavna v Amaterskem mladinskem odru Primorskega dramskega gledališča. Po končani gimnaziji je bila sprejeta na študij igre na ljubljanski [[AGRFT]] pod mentorstvom profesorja [[Mile Korun|Mileta Koruna]]. V drugem letniku je prejela akademijsko nagrado zlatolaska za žensko stransko vlogo v igri ''Ne budite gospe''. V diplomskih predstavah je nastopila kot Žena v ''Malomeščanski svatbi'' in kot Hera v igri ''Belle Paris ali Obračun v Louvru''.  


V [[SNG Nova Gorica|novogoriškem gledališču]] se je prvič predstavila kot gostja v vlogi natakarice Matilde v uprizoritvi ''Tistega lepega dne'' (2000), naslednje leto pa je postala članica ansambla. Za »dobro premišljeno in natančno potujeno vlogo« Hane v ''Dogodku v mestu Gogi'' (2001) je prejela nagrado za mlado igralko na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]]. Z izjemnimi kreacijami se je kljub mladosti takoj vzpostavila kot ena osrednjih igralk novogoriškega gledališča.  
V novogoriškem gledališču se je prvič predstavila kot gostja v vlogi natakarice Matilde v uprizoritvi ''Tistega lepega dne'' (2000), naslednje leto pa je postala članica ansambla. Za »dobro premišljeno in natančno potujeno vlogo« Hane v ''Dogodku v mestu Gogi'' (2001) je prejela nagrado za mlado igralko na Borštnikovem srečanju. Z izjemnimi kreacijami se je kljub mladosti takoj
vzpostavila kot ena osrednjih igralk novogoriškega gledališča.
 
Veličastno figuro je zasnovala v ''Snu kresne noči'' (2002) kot vilinska kraljica Titanija, kompleksen lik je zgradila kot Fatima
Mansur v ''Arabski noči'' (2003), izvrstna je bila kot Smeraldina v ''Zelenem ptičku'' (2005), samosvoja in pretresljiva kot Nina v ''Kralju na Betajnovi'' (2005). V letu 2008 so bile njene kreacije razrvane pesnice Kalerije v ''Letoviščarjih'' (2008), enigmatične Charlotte v igri ''Skrivni strahovi'' na javnih krajih (2008) in prebrisane služabnice Petrunele v ''Dundu Maroju'', nagrajene z [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]]. Iz bogatega opusa vlog v uprizoritvah najrazličnejših žanrov lahko izpostavimo še Melito v ''Ledi'' (2008), Sonjo v ''Stričku Vanji'' (2010), Jemavca v igri ''Grenki sadeži pravice'' (2011), Evgenijo v ''Ondini'' (2016), Irino Nikolajevno Arkadino v ''Galebu'' (2017), Jakobino von Münchhausen v ''Baronu Münchhausnu'' (2019) in Madam Pace v ''Šest oseb išče avtorja'' (2020). Izjemen pevski talent je pokazala v več glasbenih predstavah, med drugim v ''Alici'' (2005), koncertu poezije Srečka Kosovela ''Postani obcestna svetilka'' (2014) – za to vlogo je prejela [[Tantadruj|nagrado tantadruj]] za gledališki dosežek –, ''Petru Kuštru'' (2016), ''Beraški operi'' (2017), ''Božični pesmi'' (2019) ... Magistralno, izrazno raznovrstno in najodmevnejšo vlogo zadnjih let je ustvarila v avtorskem projektu ''Evropa, mati mila'' (2020).  


Veličastno figuro je zasnovala v ''Snu kresne noči'' (2002) kot vilinska kraljica Titanija, kompleksen lik je zgradila kot Fatima Mansur v ''Arabski noči'' (2003), izvrstna je bila kot Smeraldina v ''Zelenem ptičku'' (2005), samosvoja in pretresljiva kot Nina v ''Kralju na Betajnovi'' (2005). V letu 2008 so bile njene kreacije razrvane pesnice Kalerije v ''Letoviščarjih'' (2008), enigmatične Charlotte v igri ''Skrivni strahovi na javnih krajih'' (2008) in prebrisane služabnice Petrunele v ''Dundu Maroju'' nagrajene z [[Nagrada Sklada Staneta Severja|nagrado Sklada Staneta Severja]]. Iz bogatega opusa vlog v uprizoritvah najrazličnejših žanrov lahko izpostavimo še Melito v ''Ledi'' (2008), Sonjo v ''Stričku Vanji'' (2010), Jemavca v igri ''Grenki sadeži pravice'' (2011), Evgenijo v ''Ondini'' (2016), Irino Nikolajevno Arkadino v ''Galebu'' (2017), Jakobino von Münchhausen v ''Baronu Münchhausnu'' (2019) in Madam Pace v ''Šest oseb išče avtorja'' (2020). Izjemen pevski talent je pokazala v več glasbenih predstavah, med drugim v ''Alici'' (2005), koncertu poezije Srečka Kosovela ''Postani obcestna svetilka'' (2014) – za to vlogo je prejela [[Tantadruj|nagrado tantadruj]] za gledališki dosežek –, ''Petru Kuštru'' (2016), ''Beraški operi'' (2017), ''Božični pesmi'' (2019) ... Magistralno, izrazno raznovrstno in najodmevnejšo vlogo zadnjih let je ustvarila v avtorskem projektu ''Evropa, mati mila'' (2020). Ana Facchini z izjemnim in subtilnim čutom za oblikovanje žanrsko raznolikih vlog – dramskih ali poetično-pevskih, realističnih ali pravljičnih, komičnih ali tragičnih – ustvarja poglobljene in z vsestransko odrsko prezenco podprte figure, vselej tudi z izrednim občutkom za povezovanje s celotnim ansamblom v uglašen gledališki organizem. Tudi [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|nagrada ZDUS]] za vloge v letih 2019 in 2020 dokazuje, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalce srednje generacije.
Ana Facchini z izjemnim in subtilnim čutom za oblikovanje žanrsko raznolikih vlog – dramskih ali poetično-pevskih, realističnih ali pravljičnih, komičnih ali tragičnih – ustvarja poglobljene in z vsestransko odrsko prezenco podprte figure, vselej tudi z izrednim občutkom za povezovanje s celotnim ansamblom v uglašen gledališki organizem. Tudi [[Nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije|nagrada ZDUS]] za vloge v letih 2019 in 2020 dokazuje, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalce srednje generacije.


== Vloge v gledališču ==
== Vloge v gledališču ==

Redakcija: 17:02, 26. marec 2021

Foto: Arhiv SNG Nova Gorica

Življenjepis

Ana Facchini, doma z Vrhovlja pri Kojskem v Goriških Brdih, je bila že kot srednješolka dejavna v Amaterskem mladinskem odru Primorskega dramskega gledališča. Po končani gimnaziji je bila sprejeta na študij igre na ljubljanski AGRFT pod mentorstvom profesorja Mileta Koruna. V drugem letniku je prejela akademijsko nagrado zlatolaska za žensko stransko vlogo v igri Ne budite gospe. V diplomskih predstavah je nastopila kot Žena v Malomeščanski svatbi in kot Hera v igri Belle Paris ali Obračun v Louvru.

V novogoriškem gledališču se je prvič predstavila kot gostja v vlogi natakarice Matilde v uprizoritvi Tistega lepega dne (2000), naslednje leto pa je postala članica ansambla. Za »dobro premišljeno in natančno potujeno vlogo« Hane v Dogodku v mestu Gogi (2001) je prejela nagrado za mlado igralko na Borštnikovem srečanju. Z izjemnimi kreacijami se je kljub mladosti takoj vzpostavila kot ena osrednjih igralk novogoriškega gledališča.

Veličastno figuro je zasnovala v Snu kresne noči (2002) kot vilinska kraljica Titanija, kompleksen lik je zgradila kot Fatima Mansur v Arabski noči (2003), izvrstna je bila kot Smeraldina v Zelenem ptičku (2005), samosvoja in pretresljiva kot Nina v Kralju na Betajnovi (2005). V letu 2008 so bile njene kreacije razrvane pesnice Kalerije v Letoviščarjih (2008), enigmatične Charlotte v igri Skrivni strahovi na javnih krajih (2008) in prebrisane služabnice Petrunele v Dundu Maroju, nagrajene z nagrado Sklada Staneta Severja. Iz bogatega opusa vlog v uprizoritvah najrazličnejših žanrov lahko izpostavimo še Melito v Ledi (2008), Sonjo v Stričku Vanji (2010), Jemavca v igri Grenki sadeži pravice (2011), Evgenijo v Ondini (2016), Irino Nikolajevno Arkadino v Galebu (2017), Jakobino von Münchhausen v Baronu Münchhausnu (2019) in Madam Pace v Šest oseb išče avtorja (2020). Izjemen pevski talent je pokazala v več glasbenih predstavah, med drugim v Alici (2005), koncertu poezije Srečka Kosovela Postani obcestna svetilka (2014) – za to vlogo je prejela nagrado tantadruj za gledališki dosežek –, Petru Kuštru (2016), Beraški operi (2017), Božični pesmi (2019) ... Magistralno, izrazno raznovrstno in najodmevnejšo vlogo zadnjih let je ustvarila v avtorskem projektu Evropa, mati mila (2020).

Ana Facchini z izjemnim in subtilnim čutom za oblikovanje žanrsko raznolikih vlog – dramskih ali poetično-pevskih, realističnih ali pravljičnih, komičnih ali tragičnih – ustvarja poglobljene in z vsestransko odrsko prezenco podprte figure, vselej tudi z izrednim občutkom za povezovanje s celotnim ansamblom v uglašen gledališki organizem. Tudi nagrada ZDUS za vloge v letih 2019 in 2020 dokazuje, da sodi med najboljše slovenske gledališke ustvarjalce srednje generacije.

Vloge v gledališču

Nagrade

  • 2014 Tantadruj za gledališki dosežek za glasbeno–igralsko interpretacijo v koncertu poezije Postani obcestna svetilka (Srečko Kosovel), r. Andrej Jus, SNG Nova Gorica (obrazložitev)
  • 2008 Nagrada Sklada Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih v sezoni 2007/2008 (Kalerija v Letoviščarjih Maksima Gorkega; Charlotte v Skrivnih strahovih na javnih krajih Alana Ayckbourna in Petrunela v Dundu Maroju Marina Držića
  • 2002 Borštnikova nagrada za mladega igralca, za vlogo Hane (Grum Dogodek v mestu Gogi, PDG Nova Gorica)

Viri in literatura

  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
  • Spletna stran SNG Nova Gorica

Zunanje povezave