Ana Stegnar: Razlika med redakcijama

(Nova stran z vsebino: Stegnar,Ana Stegnar,Ana ==Življenjepis== Ana Stegnar, rojena leta 1972 v Ljubljani, živi in ustvarja v Bru...)
 
Vrstica 4: Vrstica 4:
==Življenjepis==
==Življenjepis==


Ana Stegnar, rojena leta 1972 v Ljubljani, živi in ustvarja v Bruslju v Belgiji. Plesati začne na Oddelku za izrazni ples Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani kot učenka Marije Ogrinec, Brede Kroflič in [[Živa Kraigher | Žive Kraigher]], od katerih prejme tehniko, estetiko gibanja in ustvarjalne pristope, ki jih je razvijala Meta Vidmar v svoji šoli. Plesno znanje tudi pridobiva na številnih delavnicah, tečajih in poletnih šolah, organiziranih konec osemdesetih v Sloveniji. Kot plesalka sodeluje s [[Plesni teater Ljubljana | Plesnim Teatrom Ljubljana]], Iztokom Kovačem in [[Slovensko mladinsko gledališče | Slovenskim mladinskim gledališčem. Leta 1992/93 se šola na CNDC l’Esquisse v Angersu, v Franciji. Kot profesionalna plesalka začne plesati v Franciji, leta 1994 pa se pridruži skupini ‘Ultima Vez’ flamskega koreografa Wima Vandekeybusa iz Belgije. Tam spozna karizmatičnega slepega plesalca Saïda Gharbija, ki postane njen mož. Po nekaj predstavah, ki jih ustvari v skupini Ultima Vez in številnih gostovanjih se iztroši kot plesalka in se vpiše na univerzo. Leta 2000 diplomira iz gledaliških študij na Centre d’Etudes Théâtrales, Université Louvain-la-Neuve v Belgiji z diplomsko nalogo Telesni tečaji (Les Actions physiques au théâtre- L’évolution et le retour aux sources, Les Charnières charnelles) o razvoju fizičnih akcij od Stanislavskega do Grotowskega. V letih po študiju ustvari nekaj avtorskih plesno-gledaliških predstav v okviru zavoda Les BGM (Les Ballets du Grand Miro), ki se mu priključi leta 2003 in skupaj s Saïdom Gharbijem postane umetniška direktorica. Te predstave, ustvarjene v sodelovanju s plesalci, igralci in cirkuškimi umetniki so dostopne široki publiki, tako odraslim kot otrokom. Marie Baude, jih v časopisu Le Soir opiše kot “ganljivo mešanico nežnosti, humorja in nenavadnosti, na stežaj odprto domišljiji in napolnjena z odmevi”. Poleg produkcije plesno-gledaliških predstav, organizira znotraj ‘Les BGM’ tudi raziskovalne projekte v sodelovanju s profesionalnimi plesalci. Ukvarjajo se z odrsko prisotnostjo, ritualom in percepcijo (‘Insaydout’, ‘Rituel révolutionnaire’ in ‘La musica’).
Ana Stegnar, rojena leta 1972 v Ljubljani, živi in ustvarja v Bruslju v Belgiji. Plesati začne na Oddelku za izrazni ples Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani kot učenka Marije Ogrinec, Brede Kroflič in [[Živa Kraigher | Žive Kraigher]], od katerih prejme tehniko, estetiko gibanja in ustvarjalne pristope, ki jih je razvijala Meta Vidmar v svoji šoli. Plesno znanje tudi pridobiva na številnih delavnicah, tečajih in poletnih šolah, organiziranih konec osemdesetih v Sloveniji. Kot plesalka sodeluje s [[Plesni teater Ljubljana | Plesnim Teatrom Ljubljana]], Iztokom Kovačem in [[Slovensko mladinsko gledališče | Slovenskim mladinskim gledališčem]]. Leta 1992/93 se šola na CNDC l’Esquisse v Angersu, v Franciji. Kot profesionalna plesalka začne plesati v Franciji, leta 1994 pa se pridruži skupini ‘Ultima Vez’ flamskega koreografa Wima Vandekeybusa iz Belgije. Tam spozna karizmatičnega slepega plesalca Saïda Gharbija, ki postane njen mož. Po nekaj predstavah, ki jih ustvari v skupini Ultima Vez in številnih gostovanjih se iztroši kot plesalka in se vpiše na univerzo. Leta 2000 diplomira iz gledaliških študij na Centre d’Etudes Théâtrales, Université Louvain-la-Neuve v Belgiji z diplomsko nalogo Telesni tečaji (Les Actions physiques au théâtre- L’évolution et le retour aux sources, Les Charnières charnelles) o razvoju fizičnih akcij od Stanislavskega do Grotowskega. V letih po študiju ustvari nekaj avtorskih plesno-gledaliških predstav v okviru zavoda Les BGM (Les Ballets du Grand Miro), ki se mu priključi leta 2003 in skupaj s Saïdom Gharbijem postane umetniška direktorica. Te predstave, ustvarjene v sodelovanju s plesalci, igralci in cirkuškimi umetniki so dostopne široki publiki, tako odraslim kot otrokom. Marie Baude, jih v časopisu Le Soir opiše kot “ganljivo mešanico nežnosti, humorja in nenavadnosti, na stežaj odprto domišljiji in napolnjena z odmevi”. Poleg produkcije plesno-gledaliških predstav, organizira znotraj ‘Les BGM’ tudi raziskovalne projekte v sodelovanju s profesionalnimi plesalci. Ukvarjajo se z odrsko prisotnostjo, ritualom in percepcijo (‘Insaydout’, ‘Rituel révolutionnaire’ in ‘La musica’).


S pedagoškim delom se ukvarja od leta 1998: poleg lastnih pedagoških projektov v okviru zavoda Les BGM, uči v inštitucijah (Académie d’Anderlecht, Isac, Les humanités danse), v privatnih umetniških šolah (SaSaSa, Espace Catastrophe, Art-t…) in sodeluje pri projektih ‘Art à l’école’ (Umetnost v šolah) v Belgiji. V teh projektih razvija gibanje kot umetniški izraz, ki posameznika spodbuja k samostojnosti: ta izvira iz poglobljene pozornosti usmerjene tako vase kot v okolje. Trudi se za dostopnost prakse sodobnega umetniškega plesa širši in raznoliki publiki. V stiku z različnimi skupinami in kulturami postane ples sredstvo za vzpostavljanje človeških odnosov in tako prispeva k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Na njeno delo imajo največji vpliv improvizacijske tehnike (Instant Composition), Body Wheather in predvsem Skinner Releasing Technique. V svojem umetniškem in pedagoškem delu raziskuje notranje, skrito, in načine izražanja le tega (dela tudi s slepimi plesalci)… V zadnjem delu ‘Dancing Space’ išče notranjo povezavo med odrskim in pedagoškim pristopom k plesu.
S pedagoškim delom se ukvarja od leta 1998: poleg lastnih pedagoških projektov v okviru zavoda Les BGM, uči v inštitucijah (Académie d’Anderlecht, Isac, Les humanités danse), v privatnih umetniških šolah (SaSaSa, Espace Catastrophe, Art-t…) in sodeluje pri projektih ‘Art à l’école’ (Umetnost v šolah) v Belgiji. V teh projektih razvija gibanje kot umetniški izraz, ki posameznika spodbuja k samostojnosti: ta izvira iz poglobljene pozornosti usmerjene tako vase kot v okolje. Trudi se za dostopnost prakse sodobnega umetniškega plesa širši in raznoliki publiki. V stiku z različnimi skupinami in kulturami postane ples sredstvo za vzpostavljanje človeških odnosov in tako prispeva k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Na njeno delo imajo največji vpliv improvizacijske tehnike (Instant Composition), Body Wheather in predvsem Skinner Releasing Technique. V svojem umetniškem in pedagoškem delu raziskuje notranje, skrito, in načine izražanja le tega (dela tudi s slepimi plesalci)… V zadnjem delu ‘Dancing Space’ išče notranjo povezavo med odrskim in pedagoškim pristopom k plesu.

Redakcija: 18:23, 14. november 2020


Življenjepis

Ana Stegnar, rojena leta 1972 v Ljubljani, živi in ustvarja v Bruslju v Belgiji. Plesati začne na Oddelku za izrazni ples Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani kot učenka Marije Ogrinec, Brede Kroflič in Žive Kraigher, od katerih prejme tehniko, estetiko gibanja in ustvarjalne pristope, ki jih je razvijala Meta Vidmar v svoji šoli. Plesno znanje tudi pridobiva na številnih delavnicah, tečajih in poletnih šolah, organiziranih konec osemdesetih v Sloveniji. Kot plesalka sodeluje s Plesnim Teatrom Ljubljana, Iztokom Kovačem in Slovenskim mladinskim gledališčem. Leta 1992/93 se šola na CNDC l’Esquisse v Angersu, v Franciji. Kot profesionalna plesalka začne plesati v Franciji, leta 1994 pa se pridruži skupini ‘Ultima Vez’ flamskega koreografa Wima Vandekeybusa iz Belgije. Tam spozna karizmatičnega slepega plesalca Saïda Gharbija, ki postane njen mož. Po nekaj predstavah, ki jih ustvari v skupini Ultima Vez in številnih gostovanjih se iztroši kot plesalka in se vpiše na univerzo. Leta 2000 diplomira iz gledaliških študij na Centre d’Etudes Théâtrales, Université Louvain-la-Neuve v Belgiji z diplomsko nalogo Telesni tečaji (Les Actions physiques au théâtre- L’évolution et le retour aux sources, Les Charnières charnelles) o razvoju fizičnih akcij od Stanislavskega do Grotowskega. V letih po študiju ustvari nekaj avtorskih plesno-gledaliških predstav v okviru zavoda Les BGM (Les Ballets du Grand Miro), ki se mu priključi leta 2003 in skupaj s Saïdom Gharbijem postane umetniška direktorica. Te predstave, ustvarjene v sodelovanju s plesalci, igralci in cirkuškimi umetniki so dostopne široki publiki, tako odraslim kot otrokom. Marie Baude, jih v časopisu Le Soir opiše kot “ganljivo mešanico nežnosti, humorja in nenavadnosti, na stežaj odprto domišljiji in napolnjena z odmevi”. Poleg produkcije plesno-gledaliških predstav, organizira znotraj ‘Les BGM’ tudi raziskovalne projekte v sodelovanju s profesionalnimi plesalci. Ukvarjajo se z odrsko prisotnostjo, ritualom in percepcijo (‘Insaydout’, ‘Rituel révolutionnaire’ in ‘La musica’).

S pedagoškim delom se ukvarja od leta 1998: poleg lastnih pedagoških projektov v okviru zavoda Les BGM, uči v inštitucijah (Académie d’Anderlecht, Isac, Les humanités danse), v privatnih umetniških šolah (SaSaSa, Espace Catastrophe, Art-t…) in sodeluje pri projektih ‘Art à l’école’ (Umetnost v šolah) v Belgiji. V teh projektih razvija gibanje kot umetniški izraz, ki posameznika spodbuja k samostojnosti: ta izvira iz poglobljene pozornosti usmerjene tako vase kot v okolje. Trudi se za dostopnost prakse sodobnega umetniškega plesa širši in raznoliki publiki. V stiku z različnimi skupinami in kulturami postane ples sredstvo za vzpostavljanje človeških odnosov in tako prispeva k medsebojnemu razumevanju in sodelovanju. Na njeno delo imajo največji vpliv improvizacijske tehnike (Instant Composition), Body Wheather in predvsem Skinner Releasing Technique. V svojem umetniškem in pedagoškem delu raziskuje notranje, skrito, in načine izražanja le tega (dela tudi s slepimi plesalci)… V zadnjem delu ‘Dancing Space’ išče notranjo povezavo med odrskim in pedagoškim pristopom k plesu.

Avtorske predstave

  • 2014-2016 DANCING SPACE, Les BGM – Collectif Au Quai, Bruselj, CDWEJ Chareroi-Danses; MolenDance MCCS de Molenbeek, Bruselj
  • 2013 FUNERALE DELL UTOPIA, Collectif au Quai – Nuit Blanche Brussels 2013, Bruselj
  • 2012 FAIRY MIX, Les BGM – Parc Victoria; Wolubilis, Bruselj (video 1, 2)
  • 2010 SHINING SOUND OF DANCE – Les BGM in PHOS – Flagey, Bruselj
  • 2009 SHINGING SOUND, Les BGM, Moussem Centre Nomade des Arts – Bozar Bruxelles, Monty Antwerpen
  • 2006 LA SOIF / Žeja, Les BGM (in koproducenti) – Tor, Genk (BE) SMEEL Ljubljana (in druga prizorišča)
  • 2005 PLONGEON DANS UNE TASSE DE THÉ / Skok v skodelico čaja, Les BGM (in koproducenti) – Basta Festival Bruselj; SMEEL Ljubljana in druga prizorišča
  • 2004 MIROS, Les BGM, kc nOna (Malines) – kc nOna, CC De Spil, Roeselare, Bains Connective Bruselj
  • 2003 SLED-DI, avtorski duet ob 10. obletnici skupine En-Knap, Cankarjev dom, Ljubljana
  • 2002 KO-RE-NINE – Nadine in Espace Catastophe, Bruselj; De Pianofabriek, St Gilles

Vloge

Viri in literatura