Andreja Potokar

Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, v brskalniku posodobite zaznamke in namesto tega uporabite privzeto funkcijo brskalnika za tiskanje.


Življenjepis

Andreja Potokar (1961, Škofja Loka)

Nisem človek enega poklica. Niti pisateljica, niti podjetnica. Veliko potujem. Delam. Pišem. Sebe doživljam kot »global citizen«.

Strast po izražanju s pisano besedo je v meni tlela že v otroštvu, ko sem kot dvanajstletno dekle objavljala (za honorar) ljubezenske zgodbe v Zabavniku in v Anteni. Več let sem bila urednica šolskega časopisa in kot študentka pisala o subkulturah za Teleks in Tribuno.

Leta 1985 sem diplomirala in prejela Prešernovo nagrado za diplomsko delo Punk kot subkultura na Slovenskem, v založbi Knjižnica revolucionarne teorije pa so izdali knjigo Punk pod Slovenci, katere soavtorica sem bila.

Življenjska pot me je vodila v tujino. Dveletnemu bivanju na Japonskem sem se poklonila z režijo dokumentarnega video filma Tokyo saga, ki je leta 1987 dobil nagradi na Tokyo video festival in ameriškem video festivalu Visions of USA. Čudovita izkušnja, ki mi je ponudila priložnost preseliti se v New York in študirati video na School of visual arts. Toda za preživetje sem morala kelnariti pozno v noč in se sama vračati z metrojem v brooklynsko četrt, ki je slovela po kriminalu. Vendar si pri šestindvajsetih, z diplomo v žepu, brez stanovanja, res nisem želela nazaj v Jugoslavijo!

Naredila sem vse potrebne izpite za oddajanje nepremičnin na Manhattnu in moje večletno delo je obrodilo sadove, da sem si leta 1993 lahko kupila svoje stanovanje v Murry Hillu na Manhattnu. Barbra Streisand je bila moja soseda. Tu sem spoznala svojega moža, angleškega žida, ki mi je poklonil čudovitega sina Tamirja, s katerim sva se leta 1996 vrnila v Ljubljano, kjer sedaj živim in delam. Najprej sem bila vrsto let urednica revije za mlade starše Mama, kasneje pa sem se v življenju bolje znašla kot samostojna podjetnica.

Danes uživam v tretjemu življenjskemu obdobju, ki me radosti v svoji svobodi in ponovno navdihuje mojo otroško strast po pisanju. Zaradi transcendentne izkušnje oživljanja vlog svojih junakov najraje pišem filmska in dramska besedila.

Prvi filmski scenarij Bella Luna sem napisala v angleščini in ga leta 1993 registrirala na Writers guild of America East. Leta 2018 pa sem napisala svoje prvo dramsko delo z naslovom Zatajena skrivnost. Zgodba govori o dveh parih na dveh večerjah, v dveh različnih časovnih obdobjih s skrivnostjo, ki je vsem spremenila življenje.

Andreja Potokar, januar 2019

Danes mi roka še naprej drsi po papirju in piše nove zgodbe ...

Kontaktni podatki

  • mail: andreja.potokar@gmail.com
  • telefon: 041 843 294

Dramski teksti

Zatajena skrivnost (2018)

Celotna besedila