Anica Kumer: Razlika med redakcijama

mBrez povzetka urejanja
(15 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Kumer, Anica]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Kumer, Anica]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kumer, Anica]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kumer, Anica]]
<div style="float: right">[[Slika:Anica_kumer_slg_celje.jpg|250px|Foto: Damjan Švarc (Arhiv SLG Celje)]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Anica Kumer se je rodila 24. junija 1945 v Drnišu na Hrvaškem. V [[SLG Celje|Slovenskem ljudskem gledališču v Celju]] se je zaposlila leta 1965 in mu ostala zvesta do svoje upokojitve 2009. V svojem bogatem repertoarju se lahko pohvali z vlogami vseh žanrov in poetikami ustvarjanja z različnim režiserji, kar je vse razlog, da se njene velike kreacije pogosto vplivale na ves slovenski gledališki prostor, ne zgolj na ustvarjanje v celjskem gledališču. Njeno radoživo, ustvarjalno iskanje, razslojeno, ves čas nabito z močno energijo, jo je že zelo zgodaj privedlo do izvrstnih kreacij, ki so bile povezane z režijskim vodstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]]. Njena '''Jacinta''' in '''Lepa Vida''' sta prejeli nagrade na [[Borštnikovo srečanje|Borštnikovem srečanju]], Sterijinem pozorju, nagrado Sklada Staneta Severja in še....
Anica Kumer se je rodila 24. junija 1945 v Drnišu na Hrvaškem. Prve priložnosti za delo na poklicnem odru je dobila v celjskem gledališču, najprej z manjšimi vlogami v otroških in mladinskih predstavah. Članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je postala leta 1972 in mu ostala zvesta do svoje upokojitve 2009. Prvo večjo vlogo je ustvarila v sezoni 1972/73, in sicer Pavlo v [[Ivan Cankar|Cankarjevih]] ''Romantičnih dušah'' v režijski postavitvi [[Dušan Mlakar|Dušana Mlakarja]].
Tragedija, drama, groteska, komedija, mjuzikal, otroška predstava,... nič ni bilo manjvredno, v vseh je sodelovala in kreirala s skrajno intenzivnostjo in večplastnostjo. Priznati pa je treba, da jo je občinstvo občudovalo in oboževalo prav v komičnih vlogah, saj je bil njen ludizem brezmejen, različni nivoji komičnosti so ji lastni, njeno precizno obvadovanje igralskih izraznih sredstev išče vsakemu liku njegovo specifičnost.
 
Bogato kariero igralke so spremljale številne nagrade, krona vsega pa je bil [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]], ki ga je dobila leta 2003.
 
Svojo "službeno" kariero je zaključila v SLG Celje z vlogo '''Margot Mason''', zagrizene feministične pisateljice, v komediji avstralske dramatičarke Joanne Murray-Smith ''Samica človeške vrste''. Vendar Anici Kumer igra ni služba, temveč poslanstvo, zato se njeno delo nadaljuje.
V svojem bogatem repertoarju se lahko pohvali z vlogami vseh žanrov in poetikami ustvarjanja z različnim režiserji, kar je vse razlog, da se njene velike kreacije pogosto vplivale na ves slovenski gledališki prostor, ne zgolj na ustvarjanje v celjskem gledališču. Njeno radoživo, ustvarjalno iskanje, razslojeno, ves čas nabito z močno energijo, jo je že zelo zgodaj privedlo do izvrstnih kreacij, ki so bile povezane z režijskim vodstvom [[Mile Korun|Mileta Koruna]].  
 
 
Cankar ima na njeni življenjski poti posebno mesto; predstavlja njeno prvo srečanje z literaturo, pa tudi upodobitev oseb iz Cankarjevih dram je odločilno zaznamovala njeno igralsko kariero. »Na svoji dosedanji umetniški poti je preigrala domala celoten dramski opus Ivana Cankarja in slovensko gledališče je z Anico Kumer dobilo izvrstno interpretinjo, igralko z izostrenim posluhom za zven in pomen Cankarjeve dramske besede. Naš največji dramatik je dobil – ali soustvaril – igralko izjemne občutljivosti, ki zna preplesti krhke lirizme in živo, domala fizično občuteno bolečino, ki od igrive upodobitve nedolžno čistega bitja prehaja v sugestivno izpoved bivanjske tesnobe,« je zapisal Jernej Novak v obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 2003.
 
 
Tragedija, drama, groteska, komedija, mjuzikal, otroška predstava ... nič ni bilo manjvredno, v vseh je sodelovala in kreirala s skrajno intenzivnostjo in večplastnostjo. Priznati pa je treba, da jo je občinstvo občudovalo in oboževalo prav v komičnih vlogah, saj je bil njen ludizem brezmejen, različni nivoji komičnosti so ji lastni, njeno precizno obvadovanje igralskih izraznih sredstev išče vsakemu liku njegovo specifičnost.
 
 
Prve nagrade je prejela in se uveljavila tako v Sloveniji kot nekdanji Jugoslaviji z vlogo Jacinte v ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' in naslovno vlogo v ''Lepi Vidi'', oboje v režiji Mileta Koruna. Prva ji je v sezoni 1976/77 prinesla diplomo Borštnikovega srečanja in nagrado Sklada Staneta Severja ter leta 1979, poleg vloge Florie Tosce v ''Tosci'' Vjerana Zuppe v režiji Ljubiše Ristića, tudi nagrado Prešernovega sklada. Za vlogo Vide pa je bila leta 1980 nagrajena na Sterijevem pozorju v Novem Sadu. Naslednji nagradi sta sledili že v sezoni 1982/83, in sicer Borštnikova nagrada za vlogo Gospodične Isabelle Danzard v ''Sestrah'' Wendy Kesselman (režija [[Zvone Šedlbauer]]) ter zagrebška nagrada zlati smeh za vlogo Žene v Queneaujevih ''Vajah v slogu'' (režija [[Jurij Souček]]). Dvakrat je bila žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju, prvič leta 1996 za vlogo Mici v ''Smejči'' Zorana Hočevarja, drugič leta 2001 za vlogo Ane Andrejevne v Gogoljevem ''Revizorju''. Njeno uspešno delo so prepoznali tudi lokalni občinski organi ter ji leta 1983 namenili nagrado za pomembne umetniške dosežke zadnjih dveh let in leta 1997 zlati celjski grb, nagrado mesta Celje za vrhunske umetniške dosežke. Leta 2009 pa je na 6. slovenskem festivalu komornih uprizoritev prejela nagrado satir za igro za vlogo v Jesihovem ''Trikoju'' v režiji [[Luka Martin Škof|Luke Martina Škofa]]. Tedaj je strokovna žirija zapisala, da je »v številnih premenah, preobratih in transformacijah upodobljenih likov in v mreženju uprizoritvenih preskokov žarel poseben erotičen odnos do igralskega poklica, virtuoznost uprizarjanja, saj je njena igralska radost in uživanje v preigravanju igrarij pomenila prikazovanje ustvarjalnega zanosa različnih stilov igre«. Krona številnim nagradam pa je bil [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]], ki ga je dobila leta 2003.
 
 
Celjskemu gledališču je ob posameznih gostovanjih na odrih drugih gledaliških hiš ter nekaterih vlogah v filmih in televizijskih nadaljevankah ostala zvesta do upokojitve leta 2009. Tam je ustvarila preko sto vlog. Svojo "službeno" kariero je zaključila v SLG Celje z vlogo '''Margot Mason''', zagrizene feministične pisateljice, v komediji avstralske dramatičarke Joanne Murray-Smith ''Samica človeške vrste''. Vendar Anici Kumer igra ni služba, temveč poslanstvo, zato se njeno delo nadaljuje.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
===2001-2010===
{{#dynamic_content:rep | person | 1235 | roles}}
*2009 Margot Mason; Joanne Murray-Smith ''Samica človeške vrste'', r. [[Dušan Mlakar]], SLG Celje
 
*2009 Špela; [[Milan Jesih]] ''[[Triko]]'', r. [[Luka Martin Škof]], SLG Celje
*2008 Maria Josefa ; Federico Garcia Lorca ''Hiša Bernarde Alba'', r. [[Diego de Brea]], SLG Celje
*2008 Babica; Roald Dahl ''Čarovnice'', r. Miha Alujevič, SLG Celje
*2007 Ellie, Maggie, Linda; Patrick Marber ''Howard Katz'', r. [[Matjaž Zupančič]], SLG Celje
*2007  Juta; [[Slavko Grum]] ''[[Dogodek v mestu Gogi]]'', r. [[Aleksandar Popovski]], SLG Celje
*2006 Frau Schneider; Joe Masteroff/Fred Ebb/John Kander ''Kabaret'', r. [[Miha Alujevič]]; SLG Celje
*2006  Glas tete Helene; Aurand Harris ''Hočevski medved'', r. [[Andrej Jus]], SLG Celje
*2006 Olivie Harriet Smythe; Ray Cooney/John Champman ''Spustite me pod kovter, gospa Markham'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SLG Celje
*2005 Delavka, Annemarie; Elfride Jelinek ''Kaj se je zgodilo potem, ko je Nora zapustila svojega moža sli Stebri družb'', r. [[Samo M. Strelec]], SLG Celje
*2005 Stevardesa, Druga ženska, Prva ženska; Vladimir in Oleg Presnjakov ''Terorizem'', r. [[Mateja Koležnik]], SLG Celje
*2004 Franca Rame/Jacopo in Dario Fo ''Seks? Izvolite, naj vam tekne!'', r. Miha Alujevič, [[SLG Celje]]
*2004 Dorina mama; Lukas Bärfuss ''Seksualne nevroze naših staršev'', r. [[Matjaž Latin]], SLG Celje
*2003 Jožica; [[Vinko Möderndorfer]]''[[ Na kmetih]]'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SLG Celje]]
*2003 Dorina; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Tartuffe'', r. [[Mile Korun]], SLG Celje
*2002 Mrmoljevka; [[Ivan Cankar]] ''[[Za narodov blagor]]'', r. [[Želimir Mesarić]], [[SLG Celje]]
*2002 Barbara; [[Bratko Kreft]] ''[[Celjski grofje]]'', r. [[Marjan Bevk]], SLG Celje
*2001 Vižintinova, alt.; Vinko Möderndorfer ''Podnajemnik'', r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1991-2000===
*2000 Ana Andrejevna; Nikolaj Vasiljevič Gogol' ''Revizor'', r. Matija Logar, SLG Celje
*2000 Gospa de Montreuil; Jukio Mišima ''Markiza de Sade'', r. [[Dušan Mlakar]], SLG Celje
*2000 Bolničarka; Tennessee Williams ''Tramvaj Poželenje'', r. [[Matija Logar]], SLG Celje
*1999 Rozalija; [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Limonada Slovenica]]'', r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
*1999 Alice More; Robert Bolt ''Človek za vse čase'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1998 Kertovka; [[Vinko Möderndorfer]] ''[[Vaja zbora]]'', r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
*1998 Rossignol; Peter Weiss ''Zasledovanje in usmrtitev Jean-Paula Marata'', r. [[Matjaž Zupančič]], SLG Celje
*1998 Mini Polžek; [[Zoran Hočevar]] ''[[Mož za Zofijo]]'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1998 Korbarjeva; [[Rudi Šeligo]] ''[[Svatba]]'', r. [[Matija Logar]], SLG Celje
*1997 Gospa Pearcova; George Bernard Shaw ''Pigmalion'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1996 Živa Breskvar Piškur; [[Tone Partljič]] ''[[Gospa poslančeva]]'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1996 Edward Damson, Helena Damson; Peter Shaffer ''Gorgonin dar'', r. [[Mile Korun]], SLG Celje
*1996 Elsa; Pavel Kohout ''Pat ali Igra kraljev'', r. Franci Križaj, [[Slovensko ljudsko gledališče Celje|SLG Celje]]
*1995 Anastazija; [[Drago Jančar]] ''[[Halštat]]'', r. [[Franci Križaj]], SLG Celje
*1995 Georges Feydeau ''Maček v žaklju'', r. [[Miha Alujevič]], [[Gledališče Dva obraza]]
*1995 Mici; [[Zoran Hočevar]] ''[[Smejči]]'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1994 Eleonora; [[Jože Kranjc]] ''[[Detektiv Megla]]'', r. [[Franci Križaj]], SLG Celje
*1994 Amalija Balicke; Bertolt Brecht ''Bobni v noči'', r. [[Mile Korun]], SLG Celje
*1994 Beatrice; Carlo Goldoni/[[Andrej Rozman]] ''Sluga dveh gospodov'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1993 Turistična vodička; Dante Alighieri/Nenad Prokić ''La divina commedia – Purgatorio'', r. [[Tomaž Pandur]], Drama SNG Maribor
*1993 Turistična vodička; Dante Alighieri/Nenad Prokić ''La divina commedia – Inferno'', r. Tomaž Pandur, [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Drama SNG Maribor]]
*1993 Ines Masperi; Luigi Pirandello ''Kot me ti hočeš'', r. [[Janez Pipan]], SLG Celje
*1992 Angelika; Jean-Baptiste Poquelin Moliere ''Namišljeni bolnik'', r. [[Katja Pegan]], [[SLG Celje]]
*1992 Emilie Paumelle; Roger Vitrac ''Viktor ali Otroci na oblasti'', SLG Celje
*1992 Pavlina Krt; Sue Townsed ''Skrivni dnevnik Jadrana Krta'', r. [[Duša Škof]], SLG Celje
*1991 Klara; Aleksander Galin ''Zvezde na jutranjem nebu'', r. Franci Križaj, SLG Celje<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1981-1990===
*1990 Lojzka; [[Ivan Cankar]] ''[[Hlapci]]'', r. [[Mile Korun]], SLG Celje
*1990 Markiza de Prie; Alexandre Dumas st. ''Pokvarjenec ali Lepota in moč'', r. [[Vito Taufer]], SLG Celje
*1990 Fay; Joe Orton ''Plen'', r. [[Franci Križaj]], SLG Celje
*1989 Gdč. Supo; Jean Anouilh ''Ornifle ali Sapica'', r. [[Miran Herzog]], SLG Celje
*1989 Colomba; Stefan Zweig ''Volpone'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1989 Mati; Federico Garcia Lorca ''Krvava svatba'', [[Barbara Hieng Samobor|Barbara Hieng]], SLG Celje
*1988 Kirka; [[Dane Zajc]] ''[[Medeja]]'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1988 Lucy; Bertolt Brecht ''Opera za tri groše'', r. Vinko Möderndorfer, SLG Celje
*1988 Tov. Vera Miška; [[Tone Peršak]] ''[[Peter in Pavel]]'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1988 Judith; George Bernard Shaw ''Hudičev učenec'', r. Franci Križaj, SLG Celje
*1987 Hans Christian Andersen/[[Bogomir Veras]] ''[[Daleč od dvorca]]'', r. Miran Herzog, SLG Celje
*1987 Selijina služabnica, Nerina; Jean Baptiste Poquelin Moliere ''Zgrabite Sganarela. Zdravnik po sili & Sganarel ali namišljeni rogonosec& Gospod plemeniti Prasetnik'', r. [[Vinko Möderndorfer]], SLG Celje
*1980 Lepa Vida; [[Ivan Cankar]] ''[[Lepa Vida]]'', r. [[Mile Korun]], SLG Celje
*1980 Honey; Edward Albee ''Kdo se boji Virginije Woolf?'', r. [[Dušan Mlakar]], [[SSG Trst]]<div style="text-align: right;">[[#top|na vrh]]</div>
===1971-1980===
*1978 Tosca; Illica Luigi, Giacosa Giuseppe, Zuppa Vjeran ''1803 - 1804 Prolog - Tosca (1800...) - 1820 epilog'', r. [[Ljubiša Ristić]], Slovensko ljudsko gledališče Celje
==Vloge na filmu in televiziji==
==Vloge na filmu in televiziji==
*1987 ''Moj ata socialistični kulak'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana
*1987 ''Moj ata socialistični kulak'', r. [[Matjaž Klopčič]], Viba film Ljubljana
Vrstica 78: Vrstica 31:


==Nagrade==
==Nagrade==
*[[Anica Kumer/Dobitnica Borštnikovega prstana 2003|2003 Borštnikov prstan]] [[Anica Kumer/nagrade|obrazložitev]]
*2017 Priznanje celjske zvezde za življenjsko delo na področju kulture
 
*2003 [[Borštnikov prstan]] {{Pdf|Borštnikov_prstan_2003_anica_kumer.pdf|Obrazložitev}}
*2001 Žlahtna komedijantka za vlogo '''Ane Andrejvene''' na fstivalu Dnevi komedije v Celju (Gogolj ''Revizor'', SLG Celje)
*2001 Žlahtna komedijantka za vlogo '''Ane Andrejevne''' na festivalu Dnevi komedije v Celju (Gogolj ''Revizor'', SLG Celje)
*1997 Zlati celjski grb, nagrada mesta Celje za vrhunske umetniške disežke
*1997 Zlati celjski grb, nagrada mesta Celje za vrhunske umetniške dosežke
*1997 Žlahtna komedijantka za vlogo '''Mici''' na fstivalu Dnevi komedije v Celju (Z. Hočevar ''Smejči'', SLG Celje)
*1997 Žlahtna komedijantka za vlogo '''Mici''' na festivalu Dnevi komedije v Celju (Z. Hočevar ''Smejči'', SLG Celje)
*1983 Nagrada in priznanje KSOC za pomembne umetniške dosežke zadnjih dveh let
*1983 Nagrada in priznanje KSOC za pomembne umetniške dosežke zadnjih dveh let
*1983 Nagrada Zlati smijeh za vlogo '''Žene''' na festivalu Dnevi komedije v Zagrebu (Queneau ''Vaje v slogu'', SLG Celje)
*1983 Nagrada Zlati smijeh za vlogo '''Žene''' na festivalu Dnevi komedije v Zagrebu (Queneau ''Vaje v slogu'', SLG Celje)
Vrstica 91: Vrstica 44:
*1976 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Diploma Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Jacinte''' (I. Cankar ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', SLG Celje)
*1976 [[Nagrada Borštnikovega srečanja|Diploma Borštnikovega srečanja]] za vlogo '''Jacinte''' (I. Cankar ''Pohujšanje v dolini šentflorjanski'', SLG Celje)


==Literatura==
==Viri in literatura==
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
*Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča, Celje
*Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča, Celje
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
*Slovenski gledališki inštitut
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
[http://www.slg-ce.si/  SLG Celje]
*[http://www.slg-ce.si/  SLG Celje]
*[http://repertoar.sigledal.org/razstava/prejemnice-in-prejemniki-borstnikovega-prstana E-Razstava Prejemnice in prejemniki Borštnikovega prstana (1970–2014) - www.sigledal.org]
*[http://veza.sigledal.org/prispevki/anica-kumer-prejela-prvo-priznanje-celjske-zvezde-za-zivljenjsko-delo-na-podrocju-kulture Anica Kumer prejela prvo priznanje celjske zvezde za življenjsko delo na področju kulture - www.sigledal.org, 09.02.2017]

Redakcija: 12:03, 9. februar 2017

Foto: Damjan Švarc (Arhiv SLG Celje)

Življenjepis

Anica Kumer se je rodila 24. junija 1945 v Drnišu na Hrvaškem. Prve priložnosti za delo na poklicnem odru je dobila v celjskem gledališču, najprej z manjšimi vlogami v otroških in mladinskih predstavah. Članica ansambla Slovenskega ljudskega gledališča Celje je postala leta 1972 in mu ostala zvesta do svoje upokojitve 2009. Prvo večjo vlogo je ustvarila v sezoni 1972/73, in sicer Pavlo v Cankarjevih Romantičnih dušah v režijski postavitvi Dušana Mlakarja.


V svojem bogatem repertoarju se lahko pohvali z vlogami vseh žanrov in poetikami ustvarjanja z različnim režiserji, kar je vse razlog, da se njene velike kreacije pogosto vplivale na ves slovenski gledališki prostor, ne zgolj na ustvarjanje v celjskem gledališču. Njeno radoživo, ustvarjalno iskanje, razslojeno, ves čas nabito z močno energijo, jo je že zelo zgodaj privedlo do izvrstnih kreacij, ki so bile povezane z režijskim vodstvom Mileta Koruna.


Cankar ima na njeni življenjski poti posebno mesto; predstavlja njeno prvo srečanje z literaturo, pa tudi upodobitev oseb iz Cankarjevih dram je odločilno zaznamovala njeno igralsko kariero. »Na svoji dosedanji umetniški poti je preigrala domala celoten dramski opus Ivana Cankarja in slovensko gledališče je z Anico Kumer dobilo izvrstno interpretinjo, igralko z izostrenim posluhom za zven in pomen Cankarjeve dramske besede. Naš največji dramatik je dobil – ali soustvaril – igralko izjemne občutljivosti, ki zna preplesti krhke lirizme in živo, domala fizično občuteno bolečino, ki od igrive upodobitve nedolžno čistega bitja prehaja v sugestivno izpoved bivanjske tesnobe,« je zapisal Jernej Novak v obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 2003.


Tragedija, drama, groteska, komedija, mjuzikal, otroška predstava ... nič ni bilo manjvredno, v vseh je sodelovala in kreirala s skrajno intenzivnostjo in večplastnostjo. Priznati pa je treba, da jo je občinstvo občudovalo in oboževalo prav v komičnih vlogah, saj je bil njen ludizem brezmejen, različni nivoji komičnosti so ji lastni, njeno precizno obvadovanje igralskih izraznih sredstev išče vsakemu liku njegovo specifičnost.


Prve nagrade je prejela in se uveljavila tako v Sloveniji kot nekdanji Jugoslaviji z vlogo Jacinte v Pohujšanju v dolini šentflorjanski in naslovno vlogo v Lepi Vidi, oboje v režiji Mileta Koruna. Prva ji je v sezoni 1976/77 prinesla diplomo Borštnikovega srečanja in nagrado Sklada Staneta Severja ter leta 1979, poleg vloge Florie Tosce v Tosci Vjerana Zuppe v režiji Ljubiše Ristića, tudi nagrado Prešernovega sklada. Za vlogo Vide pa je bila leta 1980 nagrajena na Sterijevem pozorju v Novem Sadu. Naslednji nagradi sta sledili že v sezoni 1982/83, in sicer Borštnikova nagrada za vlogo Gospodične Isabelle Danzard v Sestrah Wendy Kesselman (režija Zvone Šedlbauer) ter zagrebška nagrada zlati smeh za vlogo Žene v Queneaujevih Vajah v slogu (režija Jurij Souček). Dvakrat je bila žlahtna komedijantka na Dnevih komedije v Celju, prvič leta 1996 za vlogo Mici v Smejči Zorana Hočevarja, drugič leta 2001 za vlogo Ane Andrejevne v Gogoljevem Revizorju. Njeno uspešno delo so prepoznali tudi lokalni občinski organi ter ji leta 1983 namenili nagrado za pomembne umetniške dosežke zadnjih dveh let in leta 1997 zlati celjski grb, nagrado mesta Celje za vrhunske umetniške dosežke. Leta 2009 pa je na 6. slovenskem festivalu komornih uprizoritev prejela nagrado satir za igro za vlogo v Jesihovem Trikoju v režiji Luke Martina Škofa. Tedaj je strokovna žirija zapisala, da je »v številnih premenah, preobratih in transformacijah upodobljenih likov in v mreženju uprizoritvenih preskokov žarel poseben erotičen odnos do igralskega poklica, virtuoznost uprizarjanja, saj je njena igralska radost in uživanje v preigravanju igrarij pomenila prikazovanje ustvarjalnega zanosa različnih stilov igre«. Krona številnim nagradam pa je bil Borštnikov prstan, ki ga je dobila leta 2003.


Celjskemu gledališču je ob posameznih gostovanjih na odrih drugih gledaliških hiš ter nekaterih vlogah v filmih in televizijskih nadaljevankah ostala zvesta do upokojitve leta 2009. Tam je ustvarila preko sto vlog. Svojo "službeno" kariero je zaključila v SLG Celje z vlogo Margot Mason, zagrizene feministične pisateljice, v komediji avstralske dramatičarke Joanne Murray-Smith Samica človeške vrste. Vendar Anici Kumer igra ni služba, temveč poslanstvo, zato se njeno delo nadaljuje.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

  • 1987 Moj ata socialistični kulak, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1987 Ljubezen nam je vsem v pogubo, r. Jože Gale, TV Ljubljana in Viba film Ljubljana
  • 1982 Violetina mati; Učna leta izumitelja Polža, r. Željko Kozinc, Viba film Ljubljana
  • 1976 Milka; Bele trave, r. Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana

Nagrade

  • 2017 Priznanje celjske zvezde za življenjsko delo na področju kulture
  • 2003 Borštnikov prstan Pdf.gif Obrazložitev Info.png
  • 2001 Žlahtna komedijantka za vlogo Ane Andrejevne na festivalu Dnevi komedije v Celju (Gogolj Revizor, SLG Celje)
  • 1997 Zlati celjski grb, nagrada mesta Celje za vrhunske umetniške dosežke
  • 1997 Žlahtna komedijantka za vlogo Mici na festivalu Dnevi komedije v Celju (Z. Hočevar Smejči, SLG Celje)
  • 1983 Nagrada in priznanje KSOC za pomembne umetniške dosežke zadnjih dveh let
  • 1983 Nagrada Zlati smijeh za vlogo Žene na festivalu Dnevi komedije v Zagrebu (Queneau Vaje v slogu, SLG Celje)
  • 1982 Borštnikova nagrada za vlogo Isabele (W. Kesselman Sestri, SLG Celje)
  • 1979 Sterijina nagrada za igro za vlogo Lepe Vide na Sterijinem pozorju v Novem Sadu ( I. Cankar Lepa Vida, SLG Celje)
  • 1979 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Jacinte (I. Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski)in Tosce (I. Luigi, G. Giuseppe, Z. Vjeran 1803 - 1804 Prolog - Tosca (1800...) - 1820 Epilog, oboje Slovensko ljudsko gledališče Celje)
  • 1977 Nagrada Sklada Staneta Severja za vlogo Jacinte (I. Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, SLG Celje)
  • 1976 Diploma Borštnikovega srečanja za vlogo Jacinte (I. Cankar Pohujšanje v dolini šentflorjanski, SLG Celje)

Viri in literatura

  • Slovenski gledališki letopisi od 1987/88 do 2004/2005, Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, izbral in uredil Štefan Vevar
  • Spletna stran Slovenskega ljudskega gledališča, Celje
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Slovenski gledališki inštitut

Zunanje povezave