Barbara Kanc: Razlika med redakcijama

Vrstica 4: Vrstica 4:
Po končanem študiju je prejela nagrado Simone Michelle za izjemne dosežke na področju koreografije v letih 2006-2007. V prvih letih po študiju je primarno plesno polje za nekaj časa zamenjala ter delovala na vizualno intermedijskem področju, kjer je ustvarjala in razvijala performativno/gibalne/zvočne instalacije z vizualnimi umetniki Metodom Blejec, Rie Nakajima in Marie Roux.
Po končanem študiju je prejela nagrado Simone Michelle za izjemne dosežke na področju koreografije v letih 2006-2007. V prvih letih po študiju je primarno plesno polje za nekaj časa zamenjala ter delovala na vizualno intermedijskem področju, kjer je ustvarjala in razvijala performativno/gibalne/zvočne instalacije z vizualnimi umetniki Metodom Blejec, Rie Nakajima in Marie Roux.


Kot plesalka je sodelovala s koreografinjami, koreografi in režiserji: [[Majo Delak | Maja Delak]], Natalijo Manojlović Varga, Matejo Bizjak, Dejanom Srhojem, Katjo Legin, Sanjo Tropp Frühwald, gledališčem AEIOU, Matjažem Faričem, Iztokom Kovačem in Malo Kline. Od leta 2012 do 2017 je bila del performativnega laboratorija No!training Lab, ki ga je idejno zastavila in pognala Katja Legin. Kot avtorica, soustvarjalka in plesalka že dolga leta deluje tudi na področju zgodovinskih plesov, kjer sodeluje z Ansamblom za staro glasbo Capella Carniola (pred tem pa v Ansamblu za renesančno glasbo in ples Cortesía).
Kot plesalka je sodelovala s koreografinjami, koreografi in režiserji: [[Maja Delak | Majo Delak]], Natalijo Manojlović Varga, [[Mateja Bizjak | Matejo Bizjak]], Dejanom Srhojem, [[Katja Legin | Katjo Legin]], Sanjo Tropp Frühwald, gledališčem AEIOU, [[Matjaž Farič | Matjažem Faričem]], Iztokom Kovačem in Malo Kline. Od leta 2012 do 2017 je bila del performativnega laboratorija No!training Lab, ki ga je idejno zastavila in pognala Katja Legin. Kot avtorica, soustvarjalka in plesalka že dolga leta deluje tudi na področju zgodovinskih plesov, kjer sodeluje z Ansamblom za staro glasbo Capella Carniola (pred tem pa v Ansamblu za renesančno glasbo in ples Cortesía).


Leta 2014 je ustvarila avtorski projekt ''Iskanja brez naslova'' (produkcija Emanat), ki je bil v sledečem letu izbran v program Festivala Gibanica.
Leta 2014 je ustvarila avtorski projekt ''Iskanja brez naslova'' (produkcija Emanat), ki je bil v sledečem letu izbran v program Festivala Gibanica.


Od leta 2010 poučuje ustvarjalni ples in sodobni ples otroke in mladostnike, med drugim je poučevala na Glasbeni šoli Laško-Radeče, Španskih borcih, občasno v Galeriji Škuc, različnih osnovnih šolah in JSKD-ju. Trenutno pa vodi delavnice plesa za otroke v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Od leta 2010 poučuje ustvarjalni ples in sodobni ples otroke in mladostnike, med drugim je poučevala na Glasbeni šoli Laško-Radeče, Španskih borcih, občasno v Galeriji Škuc, različnih osnovnih šolah in JSKD-ju. Trenutno pa vodi delavnice plesa za otroke v [[Lutkovno gledališče Ljubljana | Lutkovnem gledališču Ljubljana]].
Pozornost ji pritegnejo male, skoraj neopazne stvari in različne oblike navzočnosti. V navidez preprostostih neznatnostih se ustavlja, išče in jim daje pomen. Raziskuje in potuje po notranjih vesoljih in lovi izmikajoči se (na/po)men.
Pozornost ji pritegnejo male, skoraj neopazne stvari in različne oblike navzočnosti. V navidez preprostostih neznatnostih se ustavlja, išče in jim daje pomen. Raziskuje in potuje po notranjih vesoljih in lovi izmikajoči se (na/po)men.

Redakcija: 19:31, 1. september 2020

Življenjepis

Barbara Kanc (1984, Ljubljana) se je plesno izobraževala na Umetniški gimnaziji za sodobni ples v Ljubljani, za tem pa diplomirala na Konzervatoriju za ples Trinity Laban v Londonu.

Po končanem študiju je prejela nagrado Simone Michelle za izjemne dosežke na področju koreografije v letih 2006-2007. V prvih letih po študiju je primarno plesno polje za nekaj časa zamenjala ter delovala na vizualno intermedijskem področju, kjer je ustvarjala in razvijala performativno/gibalne/zvočne instalacije z vizualnimi umetniki Metodom Blejec, Rie Nakajima in Marie Roux.

Kot plesalka je sodelovala s koreografinjami, koreografi in režiserji: Majo Delak, Natalijo Manojlović Varga, Matejo Bizjak, Dejanom Srhojem, Katjo Legin, Sanjo Tropp Frühwald, gledališčem AEIOU, Matjažem Faričem, Iztokom Kovačem in Malo Kline. Od leta 2012 do 2017 je bila del performativnega laboratorija No!training Lab, ki ga je idejno zastavila in pognala Katja Legin. Kot avtorica, soustvarjalka in plesalka že dolga leta deluje tudi na področju zgodovinskih plesov, kjer sodeluje z Ansamblom za staro glasbo Capella Carniola (pred tem pa v Ansamblu za renesančno glasbo in ples Cortesía).

Leta 2014 je ustvarila avtorski projekt Iskanja brez naslova (produkcija Emanat), ki je bil v sledečem letu izbran v program Festivala Gibanica.

Od leta 2010 poučuje ustvarjalni ples in sodobni ples otroke in mladostnike, med drugim je poučevala na Glasbeni šoli Laško-Radeče, Španskih borcih, občasno v Galeriji Škuc, različnih osnovnih šolah in JSKD-ju. Trenutno pa vodi delavnice plesa za otroke v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Pozornost ji pritegnejo male, skoraj neopazne stvari in različne oblike navzočnosti. V navidez preprostostih neznatnostih se ustavlja, išče in jim daje pomen. Raziskuje in potuje po notranjih vesoljih in lovi izmikajoči se (na/po)men.