Bratec

Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, v brskalniku posodobite zaznamke in namesto tega uporabite privzeto funkcijo brskalnika za tiskanje.
Avtor: Hans Fallada-Iztok Alidič
Žanr: Drama
Krstna uprizoritev: 16.03.1987, r. Janez Valentič, Gledališče čez cesto, Kranj (Delavski dom)
2 moški, 2 ženski vlogi


Vsebina

Zasedba

Režija svetlobe: Bojan Čenčič

Besedilo

Ocene in kritike

Prisrčno za najmlajše

Izjemno delavna (nepoklicna, se pravi ljubiteljska) eksperimentalna skupina Gledališče čez cesto iz Kranja je ta teden pripravila že tretjo premiero v letošnji gledališki sezoni. Tokrat se je obrnila k svoji najmlajši publiki, z njimi pa more imeti zvrhano mero veselja, saj ti najmlajši do zadnjega kotička zasedejo dvorano Delavskega doma. Pa tudi najmlajši imajo – sodeč po četrtkovi reprizi – kar veliko od tega srečanja z Gledališčem čez cesto.

Umetniški (in duhovni) vodja skupine Iztok Alidič je tokrat za njihov oder priredil delo Hansa Fallade: BRATEC, režiral pa ga je Jože Valentič. To je ravno prav preprosta in zato mladim gledalcem zelo razumljiva igrica o cicibanki Kristi, ki živi sama z očkom in mamico, pa si zaželi bratca, da bi se imela s kom igrati.No, bratca kajpak sčasoma dobi, ampak seveda to ni tak bratec, kot ga je pričakovala – kaj naj le počne z dojenčkom, ki niti govoriti ne zna, kaj šele da bi bil primeren za otroško igro. Vrhu tega seveda raztrga in uniči vse, kar mu pride pod roke. Krista je zato sila nesrečna, vzljubi pa ga šele tedaj, ko se ob njegovi prvi bolezni ustraši, da bo umrl. S tako povedano zgodbico je seveda igrica precej pedagoška. Toda to je ena plast predstave, preprostejša, za najmlajše gledalce tudi razumljivejša.

Druga plast postavlja predstavo na višjo in učinkovitejšo raven. V času, ko je Krista čakala na bratca, se je iz zvezdnega utrinka “utrnil” k njej (fantazijski) bratec, natanko v taki podobi, kot si jo je sama želela. Ko je kasneje pravi bratec bolan, obstaja nevarnost, dab o postal zvezdica na nebu.

Ta poetični, skorajda lirični del igrice je režiser Jože Valentič učinkovito poudaril z uporabo elementov radijske igre, s svetlobnimi učinki in poudarjeno poetično mizansceno.. Tako je siceršnji realistični mizansceni in interpretaciji ustvaril zanimiv in zgleden kontrast, zaradi katerega igrica še posebej očara: svet sanj, ki se včasih izenači z resničnostjo, vendar kajpak nikoli v povsem identični obliki.

Tudi tokrat so igralci Gledališča čez cesto povsem naravno, pa zato prisrčno in neposredno predstavili igrico in njeno sporočilo. Andrej Krajcer je bil sprva prezaposlen, pa po srcu mehak in nežen oče, Branka Borisavljevič je s svojimi živahnimi nastopi in materinsko skrbnostjo povsem zabrisala mejo mejo med odrom in resničnostjo. Vesna Slapar je znala kot deklica Krista s prisrčno avtentičnostjo predstaviti duševna razpoloženja predšolskega otroka. Kot “fantazijski” bratec se je Nataša Perne izkazala predvsem s poetično interpretacijo v tonskem posnetku.

Ob pomembnem deležu giba (Tatjana Jerebic), preprosti, pa ustrezni uporabi najnujnejših scenskih elementov (Jože Basaj) in sodobnih kostumih z niansami pravljičnosti (plesalka, fantazijski bratec; delo Hilde Zaletel) bo predstava vsepovsod navduševala najmlajše. Njim pa je pravzaprav tudi namenjena.

Vladimir Kocjančič, Delo, 24, marec 1987




Članki

Gledališče čez cesto Kranj

OTROŠKA PREDSTAVA BRATEC

Sinoči je Gledališče čez cesto v Delavskem domu Kranj pripravilo tretjo gledališko premiero te sezone. Mladinsko predstavo Fallada-Alidič Bratec bodo ponovili jutri, v sredo in v četrtek, 19.marca ob 17 uri.

Izkušnje iz preteklih let so pokazale, da je Gledališče čez cesto izbralo pravilno pot z načelom, da uprizori v vsaki gledališki sezoni po eno mladinsko besedilo, po možnosti krstno izvedbo. Po Zgodbi o neprijetnem obisku (Švigolin) in Petru Momljaču bo predstava Bratec že tretja mladinska igrica. Zgodbo o neprijetnem obisku so do sedaj ponovili že 96 – krat. To je lep uspeh za mlado in atraktivno gledališče, kip o kritikah spada v sam vrh slovenskega neprofesionalnega gledališča.

“Za razliko od drugih gledaliških uprizoritev je igrica Bratec vse prej kot vesela, igriva in razposajena. Govori o deklici Kristi, ki ima veliko željo: rada bi imela bratca.

Zaupa se očku in mamici, onadva jo uslišita in Krista dobi bratca. A ni tak, kot si ga je predstavljala, ampak majhen, nebogljen, skratka drugačen. Krista se zanj sploh ne zmeni. Šele ko bratec hudo zboli, se Krista zave kakšno krivico mu je storila. Pokloni mu svojo najljubšo slikanico, da jo lahko celo raztrga, če hoče. Bratec ozdravi in Krista postane njegova najboljša prijateljica. Zgodba ima srečen konec in pouk, naj se bratci in sestrice ljubijo med seboj in sploh vsi ljudje, ki so si tako blizu kot Krista in njen bratec,“ je o vsebini povedal Iztok Alidič, ki je po literarni predlogi Hansa Fallade Zgodba o bratcu gledališko besedilo skupaj z Majo Breznik priredil. Krstna uprizoritev je bila včeraj v Delavskem domu v Kranju. Režiser je Jože Valenčič, nastopajo pa: v vlogi bratca Nataša Perne, Krista je Vesna Slapar, očka Andrej Krajcer, in mamica Branka Borisavljevič.

Drago Papler, Gorenjski glas, 17. marec 1987