Bratko Kreft
wikimedia_commons.jpg)
Življenjepis
Bratko Kreft se je rodil v Mariboru, 11. februarja 1905. Odraščal je v Prlekiji, v Sv. Juriju ob Ščavnici. Po končanem gimnazijskem šolanju v Mariboru, kjer je maturiral l. 1924, je v študijskem letu 1924/25 odšel na Dunaj. Najprej je študiral pravo, nato pa slavistiko in zgodovino. Obiskoval je tudi predavanja iz dramaturgije. Študij je nadaljeval v Ljubljani, kjer je študiral slovensko literaturo z južnoslovanskimi literaturami, primerjalno književnost in literarno teorijo, kot pomožne predmete pa še slovenski jezik, zgodovino in nemščino. Leta 1929 je diplomiral. V študijskih letih je bil literarno aktiven, med drugim je bil sourednik in sodelavec Kosovelove Mladine (1925–1926).
Pred vojno, v sezoni 1930/31, se je kot režiser zaposlil v Narodnem gledališču v Ljubljani. Ob tem se je posvečal kulturnemu, uredniškemu in znanstvenemu delu. Sodeloval je z avantgardistično revijo Tank in bil v letih 1932–35 urednik prve slovenske marksistične revije Književnost. L. 1939 je doktoriral s temo Shakespearov vpliv na razvoj Puškinovega dramatskega nazora. Pozimi 1941/42 je v Rimu, kamor se je moral umakniti zaradi komunističnega svetovnega nazora, kot Turnerjev štipendist študiral rusko literaturo.
Po vojni je delal v Drami kot dramaturg (1946-1955) in režiser (1955-1962). L. 1948 je za prepesnitev in režijo Tugomera dobil prvo Prešernovo nagrado. Istega leta se je za eno študijsko leto kot profesor za novejšo rusko književnost zaposlil na Filozofski fakulteti, kamor se je znova vrnil v začetku l. 1957. V tem letu je prejel tudi drugo Prešernovo nagrado, in sicer za režijo Shakespearovega Henrika IV.
Med leti 1963 in 1984 je bil upravnik Inštituta za slovenski jezik SAZU v Ljubljani. Kot umetniški vodja in režiser ljubljanskega Delavskega odra je uvejavljal gledališki avantgardizem in družbenokritične poudarke. V svojih dramski delih je med drugim obravnaval fevdalsko slo po oblasti, meščansko moralno izpirjenost, uporništvo in navdušenost za gledališče. Od leta 1925 je objavljal tudi kritike, članke in eseje o gledališču, literaturi in kulturni politiki ter literarnozgodovinske študije. Leta 1975 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 17. julija 1996 v Ljubljani.
Kreftovo prvo uprizorjeno dramsko delo je bila tragedija Nemoč (1924). Sledijo Tiberij Grakh (1925/26), Celjski grofje (1932), Malomeščani (Kreature, 1935), Velika puntarija (1937), Kranjski komedijanti (1940), Balada o poročniku in Marjutki (1960) in Po brezkončni poti. Režiral je dela Zločin in kazen, Sveta Ivana, Moliere, Revizor, Žene na Niskavuoriju ter Romeo in Julija. Za predstavo Tugomer je radikalno predelal Levstikovo predlogo in jo zrežiral.
Dramska besedila
- Celjski grofje
- Kreature
- Krajnski komedijanti
- Balada o poročniku in Marjutki
- Velika puntarija
- V ječi življenja
- Po brezkončni poti
- Tiberij Grakh
Dramska besedila v tujih jezikih
- Celjski grofje (češčina, slovaščina)
- Kreature (češčina)
- Balada o poročniku in Marjutki (češčina, bolgarščina)
- Velika puntarija (hrvaščina, srbščina)
Režije
Posebni članki
Nagrade
- 1995 Borštnikova jubilejna značka na Festivalu Borštnikovo srečanje
- 1975 Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju literarne in gledališke umetnosti
- 1957 Prešernova nagrada za režijo Shakespearovega Henrika IV.
- 1948 Prešernova nagrada za prepesnitev in režijo Tugomera
Viri in literatura
- Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
- Wikipedija
- www.kamra.si