Ciril Jagodic: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(Dve vmesni redakciji istega uporabnika nista prikazani)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Jagodic,Ciril]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Jagodic,Ciril]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Jagodic,Ciril]][[Kategorija:Igralci in animatorji|Jagodic,Ciril]]
<div style="float: right">[[Slika:Ciril_Jagodic.jpg|230px|Foto: Arhiv UNIMA]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:Ciril_Jagodic.jpg|210px|Foto: Arhiv UNIMA]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
(* 6. 7. 1919, † 24. 12. 2007)  
(* 6. 7. 1919, † 24. 12. 2007)  
Dolgoletni lutkar Ciril Jagodic je bil ustanovni član in tehnični vodja, igralec ter animator [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL)]].  
Dolgoletni lutkar Ciril Jagodic je bil ustanovni član in tehnični vodja, igralec ter animator [[Lutkovno gledališče Ljubljana|Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL)]].  


Ciril Jagodic je bil leta 1948 eden izmed ustanoviteljev Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer je deloval vse do svoje upokojitve leta 1980. Vsestransko je prispeval k razvoju osrednjega lutkovnega gledališča, pomemben pa je tudi njegov prispevek na področju lutkovne tehnologije, ki pogojuje možnosti umetniškega izražanja. Že kmalu potem, ko se je Jagodic začel ukvarjati z lutkarstvom, se je lotil izboljševanja marionetnega vodila, ki ga je postopoma razvijal in izpopolnjeval do te mere, da ga danes upravičeno imenujemo izum Cirila Jagodica. Poleg tega pa je bil Jagodic vedno na voljo, ko je šlo za reševanje tehnoloških težav, kar je sčasoma lutkovno gledališče napolnilo z njegovimi inovacijami, brez katerih si danes tamkajšnji ustvarjalci ne znajo zamisliti dela na lutkovnem odru.  
Ciril Jagodic je bil leta 1948 eden izmed ustanoviteljev Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer je deloval vse do svoje upokojitve leta 1980. Vsestransko je prispeval k razvoju osrednjega lutkovnega gledališča, pomemben pa je tudi njegov prispevek na področju lutkovne tehnologije, ki pogojuje možnosti umetniškega izražanja. Že kmalu potem, ko se je Jagodic začel ukvarjati z lutkarstvom, se je lotil izboljševanja marionetnega vodila, ki ga je postopoma razvijal in izpopolnjeval do te mere, da ga danes upravičeno imenujemo izum Cirila Jagodica. Poleg tega pa je bil Jagodic vedno na voljo, ko je šlo za reševanje tehnoloških težav, kar je sčasoma lutkovno gledališče napolnilo z njegovimi inovacijami, brez katerih si danes tamkajšnji ustvarjalci ne znajo zamisliti dela na lutkovnem odru.  


Prav za inovacije v lutkovni tehnologiji je leta 1995 prejel [[Klemenčičeva nagrada|Klemenčičevo nagrado]] na ljubljanskem mednarodnem bienalnem festivalu [[Mednarodni festival Lutke|Lutke]]. Sodeloval pa je tudi pri filmih, recimo, leta 1989 pri lutkovni ''Coprnici Zofki'' (po [[Svetlana Makarovič|Svetlani Makarovič]]).
Prav za inovacije v lutkovni tehnologiji je leta 1995 prejel [[Klemenčičeva nagrada|Klemenčičevo nagrado]] na ljubljanskem mednarodnem bienalnem festivalu [[Mednarodni festival Lutke|Lutke]]. Sodeloval pa je tudi pri filmih, recimo, leta 1989 pri lutkovni ''Coprnici Zofki'' (po [[Svetlana Makarovič|Svetlani Makarovič]]).


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
*1956 Tožirad, grofičin strežaj; Albert Papler ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2532 HUDOBNI GRAŠČAK]'', r. Polde Dežman, LGL
{{#dynamic_content:rep | person | 16895 | roles}}
*1955 Krava; Jože Pengov, Nace Simončič ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2529 MEDVEDA LOVIMO]'', r. [[Jože Pengov]], LGL
*1954 Dr. Kočnik; Frane Milčinski ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2526 KLJUKČEV ROJSTNI DAN]'',  r. [[Jože Pengov]], LGL
*1954 Poštar; Frane Milčinski ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2527 TRI ČUDNE ZGODBE]'', r. [[Jože Pengov]], LGL
*1953 Miši;  Frane Milčinski ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/10570 ČAROBNA SKRINJA]'', r. [[Jože Pengov]], LGL
*1953 Charles Perrault, Niko Kuret ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2523 OBUTI MAČEK]'' , r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1953 Žaba, Miška, Krokodil; Stemmle Robert Adolf ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2522 ČAROVNI KLOBUK]'', r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1953 Jože Pengov, Nace Simončič ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2520 ZLATA RIBICA]'', r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1952 Lisica; Lili Novy , Vida Taufer ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2519 MOJCA IN ŽIVALI]'', r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1951 Sodnik; Wilhelm Karsch , Jože Pengov ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2517 TEŽAVE PETERŠILJČKOVE MAME]'', r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1951 Franz Pocci ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2516 ČAROBNE GOSLI]'', r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1951 Malik Jan ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2515 ŽOGICA MAROGICA]'', r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1950 Fran Levstik , Jože Šorn ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2514 MARTIN KRPAN]'',  r.  [[Jože Pengov]], LGL
*1948 Anton Ingolič , Jože Šorn ''[http://www.repertoar.sigledal.org/predstava/2512 UDARNA BRIGADA]'', r. Jože Šorn, LGL


==Animacija v filmu==
==Animacija v filmu==

Trenutna redakcija s časom 09:35, 14. december 2017

Foto: Arhiv UNIMA

Življenjepis

(* 6. 7. 1919, † 24. 12. 2007) Dolgoletni lutkar Ciril Jagodic je bil ustanovni član in tehnični vodja, igralec ter animator Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL).

Ciril Jagodic je bil leta 1948 eden izmed ustanoviteljev Mestnega lutkovnega gledališča v Ljubljani, kjer je deloval vse do svoje upokojitve leta 1980. Vsestransko je prispeval k razvoju osrednjega lutkovnega gledališča, pomemben pa je tudi njegov prispevek na področju lutkovne tehnologije, ki pogojuje možnosti umetniškega izražanja. Že kmalu potem, ko se je Jagodic začel ukvarjati z lutkarstvom, se je lotil izboljševanja marionetnega vodila, ki ga je postopoma razvijal in izpopolnjeval do te mere, da ga danes upravičeno imenujemo izum Cirila Jagodica. Poleg tega pa je bil Jagodic vedno na voljo, ko je šlo za reševanje tehnoloških težav, kar je sčasoma lutkovno gledališče napolnilo z njegovimi inovacijami, brez katerih si danes tamkajšnji ustvarjalci ne znajo zamisliti dela na lutkovnem odru.

Prav za inovacije v lutkovni tehnologiji je leta 1995 prejel Klemenčičevo nagrado na ljubljanskem mednarodnem bienalnem festivalu Lutke. Sodeloval pa je tudi pri filmih, recimo, leta 1989 pri lutkovni Coprnici Zofki (po Svetlani Makarovič).

Vloge v gledališču

Animacija v filmu

  • 1989 Coprnica Zofka

Vloge v filmu

  • 2000 Samota v dvoje - Večer, kratki igrani film
  • 1993 Zrakoplov

Nagrade

Zunanje povezave

Viri in literatura

  • www.film-center.si