Danilo Benedičič/Borštnikov prstan

Redakcija dne 12:19, 25. maj 2013 od Anja (pogovor | prispevki)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)

Dramski igralec Danilo Benedičič je eden izmed tistih igralcev na Slovenskem, ki so si izoblikovali markanten in svojevrsten gledališki obraz in izraz. V več kot treh desetletjih je odigral prek 150 vlog, bil je med protagonisti eksperimentalnega Odra 57, večino svojega igralskega ustvarjanja pa je namenil osrednjemu narodnemu gledališču, uvrstil se je v vrsto pomembnih filmskih in televizijskih igralcev, s svojo govorno kulturo pa je med nepogrešljivimi interpreti proznih in pesniških besedil v umetniškem programu Radia Ljubljana.

Čeprav Benedičičevo igralsko pot zaznamujeta enkratnost in celobitost umetniške osebnosti, je v njegovem razvoju mogoče opaziti troje različnih obdobij.

Prvo je vezano na Oder 57, ki je odprl prostor za svobodnejše umetniške avanture in iskanja. Kot eden izmed akterjev tega procesa je Danilo Benedičič odigral tri odločilne vloge: Paža v Smoletovi Antigoni, Dana v Zajčevih Otrokih reke in Kristjana v Kozakovi Aferi. Leta 1957 je postal član Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, kjer nastopa še danes. V drugem, »shakespearskem« obdobju, se je Benedičič spoprijel s shakesperjanskimi liki, odigral je Lucia v drami Milo za drago, Troilusa v Troilusu in Kresidi ter Hamleta v Korunovi režiji. Tretje obdobje igralskega snovanja Danila Benedičiča se je začelo v sedemdesetih letih in se nadaljuje še danes z vedno večjimi umetniškimi dosežki. O tem priča dolg niz mnogoobraznih vlog, kot na primer Gospod Jackson v Ardenovi igri Živite kot svinje, Grozd v Cankarjevi satiri Za narodov blagor, ali pa Profesor Klepec v komediji Ferda Kozaka z enakim naslovom: zanj je prejel leta 1980 nagrado Prešernovega sklada. V naslednjih sezonah so izstopale komično groteskne vloge kot Garderober v istoimenski Harwoodovi igri ali pa Vikont de Valmont v Kvartetu Heinerja Müllerja, za katero je prejel Župančičevo nagrado.

V slovenski igralski umetnosti si je Danilo Benedičič zagotovil trdno in samosvojo mesto s smislom za poglobljeno detajlirano psihološko igro, z darom za živahno interpretacijo poetičnih besedil, občutljivostjo za humor, ironijo in grotesko, se pravi, s celovito igralsko kulturo in ustvarjalno etiko.

Zato prejme Borštnikov prstan za leto 1989 slovenski dramski igralec Danilo Benedičič. Almanah BS 1989, št. 12, urednica Livia Pandur, izdajatelj BS