Dragica Draga Potočnjak/Nagrada Slavka Gruma 2007, obrazložite žirije

Petčlanska žirija v sestavi dr. Blaž Lukan (predsednik), Maja Haderlap, dr. Krištof Jacek Kozak, Amelia Kraigher in Marinka Poštrak (člani) je med 51 besedili, prispelimi na letošnji natečaj za najboljše izvirno dramsko besedilo, in štirimi lanskoletnimi nominiranimi besedili izbrala pet nominirancev za nagrado Slavka Gruma 2007, in sicer: Pejd mal vn Zorana Hočevarja, Lep dan za umret Matjaža Kalana, Žrelo Žanine Mirčevske, Za naše mlade dame Dragice Potočnjak in Zatočišče Saše Rakef.

Žirija je odločila, da nagrado Slavka Gruma 2007 za najboljše izvirno slovensko besedilo podeli Dragici Potočnjak za dramo ZA NAŠE MLADE DAME.

Obrazložitev žirije:

»V dramskem opusu Dragice Potočnjak osrednje mesto najpogosteje zasedajo nenravni, iztirjeni, skrivenčeni medčloveški odnosi, katerih protagonisti so večinoma žrtve tako družbenih izkoriščanj kot individualnih zlorab v še tako razvitih in nominalno enakopravnih družbah. In avtoričina občutljivost za socialno nepravičnost oziroma družinsko nasilje se navadno osredotoča na ženske protagonistke. To velja tudi za dramo Za naše mlade dame, nekakšen kalejdoskop prizorov, skozi katere se, z osvetljevanjem okoliščin in vzrokov za umor, ki ga zagreši junakinja Brina, razkrivajo njena preteklost z vsemi grozljivimi dejstvi, ki so jo pripeljala do točke, s katere ni več vrnitve, vred.

Posebej boleča in malodane neubranljiva moč besedila Potočnjakove se izkaže v povezavi zasebne in družbene ravni, saj se v Brininem primeru obe zgrneta nadnjo. Ne samo da gre za očetovo zlorabo hčerke, tudi tisti, od katerih bi bilo pričakovati dejansko pomoč, kot npr. policijski inšpektor in duhovnik, zgolj izkoriščajo svoj položaj in se okoriščajo z nemočjo v skrajno stisko prignanega dekleta.

Dramsko besedilo Za naše mlade dame izstopa ne samo zaradi sporočila in občutljive osredotočenosti na besedo, temveč tudi po zavezanosti odrski situaciji. Nevsakdanja je namreč struktura drame, saj skoraj na način filmskih flash backov preskakuje naprej ali nazaj med prizori in dogajalnimi časi. Vendar je drama, kljub prebliskom iz preteklosti, vseskozi zasidrana v sedanjosti, v kateri se počasi odstirajo koprene protagonistkinega dokončnega tragičnega prepoznanja. Kljub malodane vodvilsko sproščenemu naslovu je besedilo Za naše mlade dame sodobna črna tragedija o resnici ženske kot žrtve.«