Gledališče Zato.: Razlika med redakcijama

Iz Geslo

(Model profesionalizacije)
m (Akt o ustanovitvi javnega zadova)
Vrstica 31: Vrstica 31:
  
 
==Akt o ustanovitvi javnega zadova==
 
==Akt o ustanovitvi javnega zadova==
Leta 1995 občina Ptuj vendarle sprejme akt o ustanoviti javnega zavoda [[Gledališče Ptuj]]. S tem se profesionalno gledališče po letu 1958, ko je bilo ukinjeno, znova vzpostavi, zdaj kot gledališče projektnega tipa. Gledališče Zato. Ptuj s tem trenutkom formalno neha delovati.  
+
'''4. 12. 1995''' občina Ptuj vendarle sprejme akt o ustanoviti javnega zavoda [[Gledališče Ptuj]]. S tem se profesionalno gledališče po letu 1958, ko je bilo ukinjeno, znova vzpostavi, zdaj kot gledališče projektnega tipa. Gledališče Zato. Ptuj s tem trenutkom formalno neha delovati.
 
 
  
 
==Uprizoritve gledališča==
 
==Uprizoritve gledališča==

Redakcija: 22:52, 31. oktober 2012


Društvo Gledališče Zato.

Gledališče Zato. je bilo ustanovljeno kot društvo leta 1992 na Ptuju. Poslovno ga je vodil Franc Mlakar, umetniško pa Samo M. Strelec. Cilj Gledališča Zato. je bila ponovna profesionalizacija gledališča na Ptuju. Vsako poletje, med počitnicami, je skupina pripravila novo uprizoritev. V njej so delovali Ptujčani - študenti AGRFT: Nenad Tokalić, Vojko Belšak, Tadej Toš, Romana Ercegovič, Gregor Geč, Gorazd Jakomini, Peter Srpčič, poleg njih pa še Maša Židanik, Rok Vihar, Stanka Vauda, Vesna Tomsič, Ervin Štopfer, Urška Vučak, Boris Miočinovič. Skupina je za svoje uprizoritve najprej poiskala prizorišča v mestu (jezero v Ljudksem vrtu, ptujski grad, dvorišče dominikanskega samostana), nato pa se je preselila na oder ptujskega gledališča. Spričo zelo različnih pogledov, kako organizirati gledališče na Ptuju, je leta 1993 občina Ptuj razpisala javni natečaju za model profesionalizacije gledališča na Ptuju. Na njem zmaga model Gledališča Zato.

Model profesionalizacije

Zato.-ja temelji na razmišljanjih sistemskega teoretika, Ptujčana, dr. Adolfa Žižka. Potem, ko Zato. dobi "mandat" za profesionalizacijo gledališča, si v imenu doda "Ptuj": Gledališče Zato. Ptuj. Dve leti (1993-1995) potekajo intenzivne priprave in prepričevanje mestnih svetnikov, da bi ustanovili nov javni zavod. V lokalnem časopisu Tednik izhajajo pisma podpore prizadevanjem skupine, ki jih pišejo ugledni meščani in gledališčniki: Zlatko Šugman, dr. Adlof Žižek, Aleš Gačnik, Kristina Šamperl Purg, Vlado Novak, Branko Cestnik... Zato. vodi pogovore z ministrom za kulutro, g. Sergijem Pelhanom, da bi Ministrstvo za kulturo pristopilo k soustanovitvi zavoda. Minister v neformalnem pogovoru na dvorcu Zemono pove, da mesto nima dovolj prebivalcev, da gledališče ne more imeti dovolj premier in ponovitev, da bi lahko bilo profesionalno. Umetniški vodja Strelec mu odgovori v smislu: Če bomo čakali na izponitev teh pogojev, Ptuj poklicnega gledališča ne bo imel vsaj še 300 let. Zelo pomembno pri spreminjanju javnega mnenja je bilo gostovanje Zato.-ja z uprizoritvijo Sartrovih Zaprtih vrat leta 1994 v Teatru Eucilide v Rimu. Gostovanje je organiziral Branko Cestnik, Ptujčan, študent na papeški univerzi v Rimu.

Pdf.gif Model za profesionalizacijo gledališča na Ptuju Info.png

14. septembra 1993 ob 15.30 uri poteka v prostorih Mestne hiše izbor projekta za profesionalizacijo gledališča na Ptuju. Prispele so tri prijave. Prisotni: Simon Kardum, Vili Ravnjak, Meta Zobec, Jože Gregorc, Štefan Čelan, Kristina Šamperl Purg. Iz zapisnika o delu komisije za izbor projekta:


Prednosti projekta GLEDALIŠČA ZATO. PTUJ:

  • Umetniško in vizijsko je najbolj dodelan. Izhaja iz tega, kar se je dogajalo do sedaj, in je razvojno dorečen in ponuja koncept, ki obvezuje.
  • Estetska teža projekta je v primerjavi z ostalima projektoma največja. Prednost je potrebno dati profesionalnemu gledališču, tu pa je Samo Strelec najmočnejši.
  • Komisija je ugotovila, da glede na dosedanje delo lahko Samo Strelec naredi edinstven teater – avtorsko gledališče. Kot praktik izhaja iz svoje poetike in se poizkuša institucionalizirati.


Prednost projekta ZKO Ptuj:

  • Boljši je v finanči operacionalizaciji gledališča, kar izhaja iz poznavanja pogojev.
  • Ideji zadrževanja in ustvarjanja kadra, za kar zahteva štipendiranje in vključevanje štipendistov v delo profesionalnega gledališča.


Projekt Petra SRPČIČA:

  • Je komplementaren projektu Gledališča ZATO. in se ukvarja več z okoljem gledališča.

Akt o ustanovitvi javnega zadova

4. 12. 1995 občina Ptuj vendarle sprejme akt o ustanoviti javnega zavoda Gledališče Ptuj. S tem se profesionalno gledališče po letu 1958, ko je bilo ukinjeno, znova vzpostavi, zdaj kot gledališče projektnega tipa. Gledališče Zato. Ptuj s tem trenutkom formalno neha delovati.

Uprizoritve gledališča

Nagrade

  • 1996 Žlahtna režija na Dnevih komedije v Celju za uprizoritev Petra Turrinija Krčmarica

Literatura