Janez Škof (1924-2009): Razlika med redakcijama

 
(18 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:Skof.jpg|190px|Janez Škof]]</div>
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Škof, Janez]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Škof, Janez]]


==Življenjepis==
==Življenjepis==
(*27.5.1924, Ljubljana †24.3.2009, Ljubljana) Dramski, filmski in televizijski igralec Janez Škof je pustil neizbrisen pečat v slovenski uprizoritveni umetnosti zadnjih petdeset let. Njegova matična gledališka hiša je bilo [[Mestno gledališče ljubljansko]], v katerem je Škof ustvaril okoli 50 različnih karakternih in humornih vlog.  
(*27.5.1924, Ljubljana †24.3.2009, Ljubljana) Dramski, filmski in televizijski igralec Janez Škof je pustil neizbrisen pečat v slovenski uprizoritveni umetnosti zadnjih petdeset let. Njegova matična gledališka hiša je bilo [[Mestno gledališče ljubljansko]], v katerem je Škof ustvaril okoli 50 različnih karakternih in humornih vlog.  
Dramski igralec Janez Škof se je rodil 27. maja 1924 v Ljubljani. Za gledališče se je navdušil kot desetleten fantič ob lutkovnih uprizoritvah v Narodnem domu. Komaj dobrih deset let je imel, ko je prvič stopil na oder, kot suženj kralja Heroda v igrici, ki jo je za Prosvetni oder na Viču postavil nekdaj znameniti Edvard Gregorin. Zaradi očetove želje je sprva opravil tečaj za zavirača, premikača in kretničarja ter se zaposlil na jeseniški železnici. V petedestih se je na novo ustanovilo celjsko gledališče, kamor se je prijavil na avdicijo. Jeseni 1950 se je pridružil tečaju za poklicne igralce slovenskih mestnih gledališč, s 1. februarjem 1951 pa je bil po avdiciji poklicno angažiran v novoustavnovljenem celjskem gledališču, kjer je ostal do leta 1965. V celjskem gledališču je prvič nastopil 17. marca 1951 v otvoritveni premieri ansambla – Operaciji Mire Puc v režiji Tonete Zorka.  
Dramski igralec Janez Škof se je rodil 27. maja 1924 v Ljubljani. Za gledališče se je navdušil kot desetleten fantič ob lutkovnih uprizoritvah v Narodnem domu. Komaj dobrih deset let je imel, ko je prvič stopil na oder, kot suženj kralja Heroda v igrici, ki jo je za Prosvetni oder na Viču postavil nekdaj znameniti Edvard Gregorin. Zaradi očetove želje je sprva opravil tečaj za zavirača, premikača in kretničarja ter se zaposlil na jeseniški železnici. V petedestih se je na novo ustanovilo celjsko gledališče, kamor se je prijavil na avdicijo. Jeseni 1950 se je pridružil tečaju za poklicne igralce slovenskih mestnih gledališč, s 1. februarjem 1951 pa je bil po avdiciji poklicno angažiran v novoustavnovljenem celjskem gledališču, kjer je ostal do leta 1965. V celjskem gledališču je prvič nastopil 17. marca 1951 v otvoritveni premieri ansambla – Operaciji Mire Puc v režiji Tonete Zorka.  
Leta 1965 je izkušenega nosilca repertoarja povabil v Mestno gledališče ljubljansko umetniški vodja Lojze Filipič. V MGL je kmalu postal mojster in poosebljanje odrskega razvedrila, kjer je do upokojitve leta 1983 ustvaril okoli 50 karakternih in humornih vlog. Izmed svojih vlog komedijskega žanra se je najrajši spominjal Kapetanovića v Petanovi in Fritzovi priredbi Labichovega Gospoda Evstahija iz Šiške (seznam vlog spodaj). Z veseljem se je spominjal tudi filmov, kot so Dobri stari pianino, Veselice, Minute za umor, Begunca, Treh četrtin sonca, Onkraj in tudi tujih filmov. Prav tako je bil nepozaben v številnih TV-nadaljevankah, Krajevna skupnost, Mali oglasi in drugi.
Leta 1965 je izkušenega nosilca repertoarja povabil v Mestno gledališče ljubljansko umetniški vodja Lojze Filipič. V MGL je kmalu postal mojster in poosebljanje odrskega razvedrila, kjer je do upokojitve leta 1983 ustvaril okoli 50 karakternih in humornih vlog. Izmed svojih vlog komedijskega žanra se je najrajši spominjal Kapetanovića v Petanovi in Fritzovi priredbi Labichovega Gospoda Evstahija iz Šiške (seznam vlog spodaj). Z veseljem se je spominjal tudi filmov, kot so Dobri stari pianino, Veselice, Minute za umor, Begunca, Treh četrtin sonca, Onkraj in tudi tujih filmov. Prav tako je bil nepozaben v številnih TV-nadaljevankah, Krajevna skupnost, Mali oglasi in drugi.


==Vloge==
==Vloge v gledališču==
 
{{#dynamic_content:rep | person | 16248 | roles}}
1965/1966 ''ARD`ELE ALI MARJETICA'' Anouilh, Jean General
1965/1966 ''INVENTURA 65'' Mikeln, Miloš Nastopajoči
1965/1966 ''ZGODBA O DEDKU MRAZU'' Tršar, Marijan Glas: Parobek
1965/1966 ''V ZADEVI J. ROBERTA OPPENHEIMERJA'' Kipphardt, Heinar Thomas A. Morgan, član varnostne komisije
1966/1967 ''NAMESTNIK BOŽJI'' Hochhuth, Rolf Kardinal; Profesor Hirt
1966/1967 ''NAŠI TRIJE ANGELI'' Spewack, Sam Joseph
1966/1967 ''BESEDA NI KONJ'' Petan, Žarko Nastopajoči
1966/1967 ''KRAJNSKI KOMEDIJANTI'' Kreft, Bratko Dr, Janez Mrak, advokat
1967/1968 ''BOG JE UMRL ZAMAN'' Djukić, Radivoje - Lola Micko, iskren prijatelj
1967/1968 ''VETER V VEJAH SASAFRASA'' Obaldia, René de John Emery Rockefeller, mož, ki se je v preizkušnjah prekalil
1967/1968 ''SAMOROG'' Strniša, Gregor Pincus, krčmar in krivoprisežnik
1967/1968 ''KOMAJ DO SREDNJIH VEJ'' Ustinov, Peter Tiny Gilliatt Brown
1968/1969 ''PREKRŠČEVALCI'' Dürrenmatt, Friedrich Mesar
1968/1969 ''ZARES ČUDEN PAR'' Simon, Neil Murrey
1968/1969 ''DAN ŽENA'' Mihelič, Mira Bobek
1968/1969 ''CENA'' Miller, Arthur Victor Franz
1969/1970 ''PLES SMETI'' Bor, Matej Lorenzo, condottiere v službi Siene
1970/1971 ''GOSPOD EVSTAHIJ IZ ŠIŠKE'' Labiche, Eug`ene Kapetanović
1970/1971 ''NE, NE...!'' Drofenik, Franček Nastopajoči
1970/1971 ''KAVIAR IN MINEŠTRA'' Scarnicci, Giulio Leonida Manigela
1971/1972 ''RAJ NI RAZPRODAN ALI REFORMA V PARIŽU'' Petan, Žarko Lucifer
1971/1972 ''DAMA IZ MAXIMA'' Feydeau, Georges Gégrémont
1972/1973 ''LAŽNA IVANA'' Hieng, Andrej Pepi
1972/1973'' ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV PO ll. SVETOVNI VOJNI  ALI TUJE HOČEMO - SVOJEGA NE DAMO'' Jovanović, Dušan Pandolfo, poročen z Lucindo
1973/1974 ''BOLHA V UŠESU'' Feydeau, Georges Carlos Homenides de Histangua
1973/1974 ''KOMEDIJA LJUBEZNI'' Coward, Noël Viktor Prynne, Amandin mož
1974/1975 ''NAROČENA KOMEDIJA'' Hadžić, Fadil Režiser
1974/1975 ''REVIZOR 74'' Torkar, Igor Anton Ovink
1974/1975 ''MISTER DOLAR'' Nušić, Branislav Gospod brez predsodkov
1975/1976 ''VEČNA MLADENIČA'' Simon, Neil Stric Ben (v odlomku iz Trgovskega potnika, zvočni posnetek)
1975/1976 ''POHUJŠANJE V DOLINI ŠENTFLORJANSKI (II.)'' Cankar, Ivan Dacar
1975/1976 ''SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK'' De Filippo, Eduardo Peppino
1976/1977 ''LJUDOŽERCI'' Strniša, Gregor Major
1977/1978 ''ŠČUKE NI, ŠČUKE NE (I. in II. DEL)'' Partljič, Tone Kremžar
1977/1978 ''GENERACIJE'' Jovanović, Dušan Ludvik
1978/1979 ''KRALJ NA BETAJNOVI'' Cankar, Ivan Kmet
1978/1979 ''GRBAVEC'' Mrožek, Slawomir Onek
1978/1979 ''PASJE SRCE'' Bulgakov, Mihail Afanasjevič Oficir
1979/1980 ''SMRT PREDSEDNIKA HIŠNEGA SVETA'' Brešan, Ivo Milan Rakovec, direktor tovarne akumulatorjev
1979/1980 ''OB TABORNEM OGNJU'' Vošnjak, Sergej Nastopajoči
1979/1980 ''ČLOVEK MEIER'' Kroetz, Franz Xaver Otto
1980/1981 ''HLAPCI'' Cankar, Ivan Komar
1980/1981 ''MIR'' Hacks, Peter Hierokles
1981/1982 ''SLA BOEME'' Dekleva, Milan Vohljač
1982/1983 ''HUDIČ NA FILOZOFSKI FAKULTETI'' Brešan, Ivo Martinović
1982/1983 ''OBREKOVALNICA'' Petan, Žarko Nastopajoči
1982/1983 ''PRITOŽBA FRANCA MRZLEŠA'' Marodić, Aleksander Franc
1983/1984 ''HAMLET'' Shakespeare, William Stotnik
1984/1985 ''UMETNOST KOMEDIJE'' De Filippo, Eduardo Oče Salvati


==Nagrade==
==Nagrade==
Vrstica 66: Vrstica 19:


==Fotogalerija==
==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:J11.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J13.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J14.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J15.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J16.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J17.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J19.jpg|foto: Arhiv MGL
Slika:J21.jpg|foto: Arhiv MGL
<gallery>
</gallery>
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==

Trenutna redakcija s časom 13:16, 6. november 2014


Življenjepis

(*27.5.1924, Ljubljana †24.3.2009, Ljubljana) Dramski, filmski in televizijski igralec Janez Škof je pustil neizbrisen pečat v slovenski uprizoritveni umetnosti zadnjih petdeset let. Njegova matična gledališka hiša je bilo Mestno gledališče ljubljansko, v katerem je Škof ustvaril okoli 50 različnih karakternih in humornih vlog.


Dramski igralec Janez Škof se je rodil 27. maja 1924 v Ljubljani. Za gledališče se je navdušil kot desetleten fantič ob lutkovnih uprizoritvah v Narodnem domu. Komaj dobrih deset let je imel, ko je prvič stopil na oder, kot suženj kralja Heroda v igrici, ki jo je za Prosvetni oder na Viču postavil nekdaj znameniti Edvard Gregorin. Zaradi očetove želje je sprva opravil tečaj za zavirača, premikača in kretničarja ter se zaposlil na jeseniški železnici. V petedestih se je na novo ustanovilo celjsko gledališče, kamor se je prijavil na avdicijo. Jeseni 1950 se je pridružil tečaju za poklicne igralce slovenskih mestnih gledališč, s 1. februarjem 1951 pa je bil po avdiciji poklicno angažiran v novoustavnovljenem celjskem gledališču, kjer je ostal do leta 1965. V celjskem gledališču je prvič nastopil 17. marca 1951 v otvoritveni premieri ansambla – Operaciji Mire Puc v režiji Tonete Zorka.


Leta 1965 je izkušenega nosilca repertoarja povabil v Mestno gledališče ljubljansko umetniški vodja Lojze Filipič. V MGL je kmalu postal mojster in poosebljanje odrskega razvedrila, kjer je do upokojitve leta 1983 ustvaril okoli 50 karakternih in humornih vlog. Izmed svojih vlog komedijskega žanra se je najrajši spominjal Kapetanovića v Petanovi in Fritzovi priredbi Labichovega Gospoda Evstahija iz Šiške (seznam vlog spodaj). Z veseljem se je spominjal tudi filmov, kot so Dobri stari pianino, Veselice, Minute za umor, Begunca, Treh četrtin sonca, Onkraj in tudi tujih filmov. Prav tako je bil nepozaben v številnih TV-nadaljevankah, Krajevna skupnost, Mali oglasi in drugi.

Vloge v gledališču

Nagrade

  • 2001 Častni znak svobode Republike Slovenije
  • 1978 Red republike z bronastim vencem

Fotogalerija

Zunanje povezave