Jožko Lukeš

(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Jožko Lukeš ob recitalu Skozi življenje iz del W. Shakespeara (1966)

Življenjepis

Dramski igralec, režiser in pisatelj Jožko Lukeš se je rodil 27. oktobra 1920 v Mariboru. Materi Heleni Rojnik in očetu Franju Lukešu sta se rodila dvojčka Bogomir (tudi Boško) in Josip (kasneje bolj znan kot Jožko oz. Joško). Vsi otroci ( tudi prvorojenec Franci) so od očeta Čeha, uradnika in narednika vojaške godbe (harfa) podedovali umetniški dar, ki sta ga dvojčka razvila vsak na svoj način: Boško je v mariborski operi kot tenorist odpel nekaj naslovnih vlog, Jožko pa se je posvetil gledališki igri, režiji otroških del ter priredbi in pisanju radijskih iger. Nekaj vlog je odigral tudi v filmu, na radiu in televiziji. Kasneje se je staršema rodila še hčerka Helena (Luška), ki je igrala harfo v mariborski, kasneje pa ljubljanski operi.

Prve korake na odru je Jožko naredil leta 1937 v češkem Klubu mladjeh in pri Avantgardnem gledališču Frana Žižka, kasneje pa v Ljudskem odru. Šolal se je pri režiserju Jožetu Koviču ter v šoli Vladimirja Skrbinška. V Skrbinškovi šoli je leta 1940 nastopil v predstavi Konec poti, v kateri je poleg Jožka Lukeša v vlogi Stankopa nastopalo še več kasneje uveljavljenih gledaliških umetnikov.

Družino Lukeš so med vojno izgnali v Slavonsko Požego, od koder so se preselili k sorodnikom v Sarajevo, kasneje pa v Zagreb. Vojni čas ni bil naklonjen mladim, vendar je Jožko Lukeš vedno iskal možnosti, da bi nastopal in razvil svoj talent. Njegovo ime najdemo v Sarajevskem kazalištu (sezona 1941/42). Pomembnejše vloge je dobil šele po koncu vojne, ko se je vrnil v rodni kraj. Začel je v sindikalni skupini, v gledališki skupini brigad na progi Brčko Banovići ter se zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru v sezoni 1945/46. A po kratkem in uspešnem debiju je odpotoval v Trst, kjer so v obnovljenem slovenskem gledališču potrebovali mlade moči. Tu se je poročil z Nevo Lukeš, novinarko Primorskega dnevnika in kasneje radia Koper.

Na tržaške deske je prvič stopil konec leta 1946, ko je v režiji Modesta Sancina zaigral v vlogi Linhartovega Matička. V Slovenskem narodnem gledališču v Trstu (kot se je takrat imenovalo Slovensko stalno gledališče), na radiu, filmu in televiziji je odigral približno 300 vlog in v gledališču režiral 20 iger, večinoma namenjenih otroški publiki, podobno tudi na radiu. Upokojil se leta 1980 kot član tržaškega Slovenskega stalnega gledališča. Tudi po upokojitvi je odigral še nekaj vlog v Trstu, Novi Gorici in Mariboru.

Igral je tudi na tržaškem, koprskem in ljubljanskem radiu ter na slovenski televiziji in filmu. Odmevni sta bili njegovi interpretaciji kmeta Kalarja v Cvetju v jeseni ter zdravnika Brinarja v Idealistu. Posebno skrb je posvečal poučevanju dikcije in osnov odrske igre v tržaških slovenskih šolah ter vzgoji mladih igralcev. Odlikoval se je po svojem žametnem glasu in umetniško dovršeni interpretaciji slovenskih in tujih pesnikov, umetniško intuicijo in globino je pokazal tudi v samostojnem recitalu odlomkov iz Shakespearovih del, ki ga je leta 1966 predstavil na odru tržaškega gledališča (režija Branko Gombač) in posnel na radiu Trst A ter na radiu Ljubljana (danes Radio Slovenija).

Napisal je 31 izvirnih radijskih iger, predvsem z mladinsko tematiko, priredil in dramatiziral za radio pa je več kot 60 del slovenske in svetovne literature. Nekaj njegovih radijskih iger so prevedli v italijanščino in srbohrvaščino ter jih predvajali na radiu Trst A, Ljubljana, Koper, Maribor, Zagreb, Sarajevo in Ohrid. Napisal in režiral je tudi gledališko igro Prgišče zemlje (1961). Delo obravnava probleme razlaščanja slovenskih kmetov v okolici Trsta, utapljanja v tujstvu ter politično razcepljenost Slovencev. Italijanske oblasti so močno ovirale uprizoritev omenjenega dela, a končno so igro uspešno predstavili domači publiki kot tudi na Sterijinem pozorju v Novem Sadu. Igro je Jožko Lukeš priredil tudi za radio.

Pet izvirnih radijskih iger je objavil v knjigi Igra za vse življenje, ki je izšla leta 1990 v Kopru pri knjižni zbirki revije Fontana.

Jožko Lukeš je umrl 25. januarja 1993 v Šempetru pri Gorici, pokopan je v družinskem grobu v Mariboru.

Vloge v gledališču

1981-1990

  • 1981 Pomorski kapitan, Violin prijatelj; W. Shakespeare Kar hočete, r. Branko Babič, SSG Trst
  • 1981 Martin Weller; Daniel L. Cobourn Partija remija, r. Dušan Mlakar, SSG Trst

1971-1980

  • 1980 W. Shakespeare, dramatik; Kischon Bil je škrjanec, r. Miran Herzog, SSG Trst
  • 1980 Mikola, premožen ribič in kmet; Lojze Cijak Neurje, r. Mario Uršič, SSG Trst
  • 1980 Michaek James, krčmar; John M. Sygne, Vražji fant zahodne strani, r. Zvone Šedlbauer, SSG Trst

1961-1970

1951-1960

1941-1950

  • 1950 Ferjan; Fran S. Finžgar Razvalina življenja, r. Modest Sancin, SSG Trst
  • 1950 Stjepan, slepec; Mirko Božič Umik, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1950 Džovanin, ribič; Carlo Goldoni Primorske zdrahe, r. Modest Sancin, SSG Trst
  • 1950 Niko Komar; Bratko Kreft Veleizdajalec, r. Bratko Kreft, SSG Trst
  • 1950 Orgon; Moliere Tartuffe, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1949 Praktikant Kasa; Branko Nušić Sumljiva oseba, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1949 Vasilij Nikolajevič Žadov; Aleksander N. Ostrovski Donosna služba, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1949 Jezični dohtar; Vesela scena: Burka o jezičnem dohtarju, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1949 Rob, hišnik; Mira Pucova Ogenj in pepel, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1949 Poročnik Brett Charles; Arnaud d’ Usseau ter James Gow Globoko so korenine, r. Modest Sancin, SSG Trst
  • 1949 Delavec Jones; John Galsworthy Srebrna tobačnica, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1948 Učitelj Komar; Ivan Cankar Hlapci, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1948 Podkoljosin; N.V. Gogolj Ženitev, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1948 Vojvoda Orsino; W. Shakespeare Kar hočete, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1948 Martinek Spak; Josip Jurčič Deseti brat, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1948 Berden Matija; Miško Kranjec Pot do zločina, r. Just Košuta, SSG Trst
  • 1948 Cleante, sin; Moliere Skopuh, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1948 Glas radia; Kostantin Simonov Rusko vprašanje, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1948 Izidor, adjunkt; Carlo Goldoni Primorske zdrahe, r. Modest Sancin, SSG Trst
  • 1948 Johnny, krčmar; Eugene O’ Neill Ana Christie, r. Milan Košič, SSG Trst
  • 1947 Maks; Ivan Cankar Kralj na Betajnovi, r. Jože Babič, SSG Trst
  • 1947 Aljoša; Branislav Nušič Pokojnik, r. Modest Sancin, SSG Trst
  • 1946 Učitelj Giglioli; Dario Niccodemi Scampolo, r. Ferdo Delak in Modest Sancin, SSG Trst
  • 1946 Vasja Karjetnikov; Konstantin Simonov Tako tudi bo, r. Just Košuta, SSG Trst
  • 1946 Matiček; Anton Linhart Veseli dan ali Matiček se ženi, r. Modest Sancin, SSG Trst
  • 1946 Drugi fant; Lojze Štandeker Prevara, r. Peter Malec, SNG Maribor
  • 1946 Parasjuk; Valentin Katajev Milijon težav, r. Edo Verdonik, SNG Maribor
  • 1946 Partizan Mihol; Matej Bor Raztrganci, r. Vladimir Skrbinšek, SNG Maribor
  • 1946 Sel; Anton Foerster Gorenjski slavček, r. D. Zupan, SNG Maribor
  • 1946 Grški oficir Šestakov; N.J. Šestakov Veliko potovanje, r. Emil Smasek, SNG Maribor
  • 1946 Stari farmer; Eugene O’ Neil Strast pod bresti, r. Fran Žižek, SNG Maribor
  • 1946 Sluga in birič; Collalto-commedia dell’ arte, Beneški trojčki, r. Fran Žižek, SNG Maribor
  • 1945 Starec Caleb; Charles Dickens Cvrček ob ognjišču, r. Šaričeva, SNG Maribor
  • 1945 Mladi fant; Leonid Leonov Vdor, r. Lojze Štandeker, SNG Maribor
  • 1945 Matiček; A. T. Linhart Matiček se ženi, r. Fran Žižek, SNG Maribor
  • 1945 I. kmet, Ječič-dohtar; Ivan Cankar Hlapec Jernej in njegova pravica, r. Vladimir Skrbinšek, SNG Maribor
  • 1945 Valja; V. Katajev Čudež v pustinji, r. Fran Žižek, sindikalna skupina v Mariboru
  • 1945 Peter; M. Klopčič Mati, r. Jožko Lukeš, sindikalna skupina v Mariboru
  • 1945 Čevljar Koble; V. Zupan Tri zaostale ure, r. Fran Žižek, sindikalna skupina v Mariboru
  • 1942 Miško Habulin; K. Mesurić Gospodsko dijete, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Bečiraga; S. Alečković Zulfagine pohode, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Ducina; M. Budak Ognjište, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Upravitelj; Hella Wudijoki Žene na Niskavioriju, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1942 I. reporter; Z. Istvan Mam’ zelle Nitouche, r. L. Manjsvetova, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Huso; Ahmed Muratbegović Rosenin sevdah, r. V. Košič, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Zbor; R. Filipović Moščanice, vodo plemenita, r. V. Košič, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Sluga;R. Filipović Otkako je Banja Luka postala, r. V. Košič, Sarajevsko gledališče
  • 1942 Zbor; Ademaga Mešić Ismet i Almasa, r. L. Manjsvetova, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Drugi; Goldoni Sluga dvaju gospodara, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Zbor; Ekrem Dva načelnika, r. Hajdušković, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Trgovec; Jakša Kušan Dva Moriča, dva Pošiča, r. V. Košič, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Zbor; Lehar Zemlja smieška, r. L. Manjsvetova, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Pismonoša, prokurator; A. Kuzmanović Vitropir, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1941 II. grad. zastupnik; G. Hauptman Pred zalaze sunca, r. V. Košič, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Zbor; Strauss Šišmiš, r. L. Manjsvetova, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Radnik; E. Gerber Rajski vratar, r. K. Mesarić, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Pauk; Ahmed Muradbegović Srdžba podzemnog kralja, r. Hinko Tomošić, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Zbor in I. gost; S. Albini Barun Trenk, r. V. Košič, Sarajevsko gledališče
  • 1941 Zapotocky; Josip Štolba Stari grijesi, r. Jožko Lukeš, Diletantska skupina Slovencev v Sarajevu

1931-1940

  • 1940 Stankope, Sheriff; Župančič Konec poti, r. Vladimir Skrbinšek, Dramska šola V. Skrbinška
  • 1940 Gardist, kadet; Edmond Rostand Cyrano de Bergerac, r. Vladimir Skrbinšek in V. Košič, Narodno gledališče v Mariboru
  • 1940 Prvi plemič; Shakespeare Othello, r. J. Kovič, Narodno gledališče v Mariboru
  • 1940 Izgubljeni sin; Drabosnjak/Kuret Izgubljeni sin, r. Leskošek, Ljudski oder Maribor
  • 1940 Toni Djufojeus; Moliere Namišljeni bolnik, r. Leskovšek, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Župan; Josip Jurčič Domen, r. Jožko Lukeš, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Pater Ahem; Emmet Lavery Prva legija, r. P. Malec, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Stari portir; Drabosnjak/ Kuret Božična igra, r. Planinc, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Doktor; Sestra Anuncijata, r. Ketiš, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Štefan; Jakob Sket Miklova Zala, r. Brumen, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Žolna, pijanec; F. Filipič Izgubljena pota, r. H. Leskošek, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Sodnik/ snubec; Vrhovec-Smasek Burka o jezičnem dohtarju, r. Planinc, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Snubec; Dević Nerodni snubec, r. Ketiš, Ljudski oder Maribor
  • 1939 Štefan, Anzerigruber; Četrta božja zapoved, r. Brumen, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Peter, gospodar; Vambergar Vrnitev, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Grof Ludvik; Remec Zakleti grad, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Garth Dalmain Berclay Rožni venec, r. L. Ketiš, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Marjan; Jurčič-Govekar Deseti brat, r. V. Čekuta, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Sv. Janez; Ksaver Meško Pasijon, r. P. Malec, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Sluga Nace; Hirst Zamotana ženitev, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Sin Franček; Anton Brumen Kruci, r. Duh, Ljudski oder Maribor
  • 1938 Drugi fant; Lojze Štandeker Prevara, r. P. Malec, Narodno gledališče v Mariboru
  • 1938 Prvi lovec; F. S. Finžgar Divji lovec, r. P. Malec, Narodno gledališče v Mariboru

Režije

1961-1970

  • 1970 Pavel Golia Sneguljčica, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1968 Danilo Gorinšek Rdeča kapica, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1967 Marie Holková Pepelka, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1965 Saša Škufca Janko in Metka, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1964 Josip Ribičič V kraljestvu palčkov, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1962 Boško Trifunović Pravljica o carju in pastirju, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1962 Erik Fos Plesoči osliček, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1961 Giuseppe Longo Barabau, zmaj sedmeroglav, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1961 Jožko Lukeš Prgišče zemlje, r. Jožko Lukeš, SSG Trst

1951-1960

  • 1960 Gorinšek Silni bič, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1959 Marie Holková Pepelka, r. Jožko Lukeš, SNG Maribor
  • 1959 Marie Holkova Pepelka, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1958 Lutowski Dežurna služba, r. Jože Babič in asistent režije Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1958 Danilo Gorišek Rdeča Kapica, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1957 Hans Fitz Srebrna lilija, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1955 Grimm – Škufca Janko in Metka, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1955 Oskar Wuehner Pastirček Peter in kralj Briljantin, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1954 Norman Krasna Draga Ruth, r. Jožko Lukeš, Ljudsko gledališče Koper
  • 1954 T. Seliškar in L. Filipič Bratovščina Sinjega galeba, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1953 Pavel Golia Sneguljčica, r. Jožko Lukeš, SSG Trst

1941-1950

  • 1949 Vesela scena: Burka o jezičnem dohtarju, r. Jožko Lukeš, SSG Trst
  • 1945 M. Klopčič Mati, r. Jožko Lukeš, Sindikalna skupina v Mariboru
  • 1941 Stari grijesi, r. Jožko Lukeš, Diletantska skupina Slovencev v Sarajevu

1931-1940

  • 1939 Josip Jurčič Domen, r. Jožko Lukeš, Ljudski oder Maribor
  • 1939 F. Kumer Trije umetniki (boemi), r. Jožko Lukeš, Ljudski oder Maribor

Vloge na filmu in televiziji

  • 1984 Zdravnik; Strici so mi povedali, r. France Štiglic
  • 1982 Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, r. Karpo Godina, Viba film Ljubljana
  • 1982 Prvi Ljubljančan, sindikalni izletnik; Mutasti brati, r. Jože Babič
  • 1979 Conti; Iskanja po delu Izidora Cankarja, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1979 Trgovec; Draga moja Izza, r. Vojko Duletić, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1977 Ravnatelj; Un anno di scuola po delu Giannija Stuparicha, r. Franco Giraldi
  • 1976 Zdravnik Brinar; Idealist, r. Igor Pretnar, Viba film Ljubljana
  • 1976 Starec; Bele trave, r. Boštjan Hladnik, Viba film Ljubljana in Vesna film Ljubljana
  • 1975 Luigi Lapaglia; Stara garda, r. Mario Uršič
  • 1973 Mahor Kacafura, birič; Tolminci, r. Jože Babič
  • 1973 Kalar; Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič
  • 1971 Teireisias; Antigona, r. Mile Korun
  • 1970 Ferondo in oče Rustico; Dekameron – epizoda O opatu in duši v vicah ter epizoda O spovedi gospoda Ciappelletta, r. Vaclav Hudeček
  • 1969 Epizodna vloga v filmu Bratovščina Sinjega galeba, r. France Štiglic
  • 1968 G. Barranco; Saj ni zares
  • 1960 Partizan; Akcija, r. Jane Kavčič
  • Oče; Kako zelo bežijo leta, dragi
  • Matjaževec; Jeprski učitelj
  • Brauer; Potegavščine

Vloge na radiu

  • Blephiros (Aristofan Zborovalke)
  • naslovna (Držić Tripče de Utolče)
  • plemič Hans (Držić-Rupel Boter Andraž)
  • Aleksander (Vega Prebrisana norica)
  • Filiberto (Goldoni Tast po sili)
  • Tartaglia (Gozzi Ptiček zelenček)
  • sir Peter Teazle (Sheridan Šola za obrekovanje)
  • naslovna (Sofokles Kralj Ojdip)
  • markiz Posa (Schiller Don Carlos)
  • naslovna (Rostand Cyrano de Bergerac)
  • Satin (Gorki Na dnu)
  • Dick Forest (London Mala gospa velikega doma)
  • stari Kafon (Silone Fontamara)
  • J. Gross (Havel Memorandum)
  • on (Rižarna, F. Benedetič in M. Košuta)
  • Blefaro (Plautus Amfitruo)

Izvirne radijske igre (izbor)

  • Avtobus potepuh
  • Bonifacij Suhobeder in Anastazij Cmok, detektiva
  • Dedek in njegova harfa
  • Deklica šla je po vodo
  • Deset minut pred dvanajsto
  • Kadar se ustavi ura
  • Kadar zapoje harfa
  • Mučeniki tržaške Rižarne
  • Na robu življenja
  • Noč po jubileju
  • Ogledalo resnice
  • Otroci, otroci vsega sveta
  • Otroci iz Blatnega dola
  • Papagajček Koko
  • Pismo v morju
  • Sence preteklosti
  • Srčna desetica
  • Sreča na štirih kolesih
  • Stari ribič in njegova barka
  • Škarje, nože, lonce in marele
  • Vanček in njegovi šulni
  • Veter mi je povedal
  • Zlata slepota

Dramatizacije in priredbe za radio (izbor)

  • Kersnik Testament
  • Cankar Sosed Luka
  • Pregelj Božji mejniki
  • Jalen Ograd
  • Kosmač Pomladni dan
  • Gogolj Mrtve duše
  • Puškin Pikova dama in Stotnikova hči
  • A. Dumas jr Črni tulipan


Za otroke je dramatiziral:

  • Stevenson Otok zakladov
  • Verne Petnajstletni kapitan
  • Twain Pustolovščine Toma Sawyerja, Pustolovščine Huckleberryja Finna ter Kraljevič in berač
  • Meško Ciganček
  • Vandot Kekec nad samotnim breznom
  • Seliškar Velika gala predstava in Jadra na robu sveta
  • Pečjak Drejček in trije Marsovčki
  • Roš Gojko in Cvetka
  • Karl May Winetou
  • Fran Levstik Martin Krpan
  • Sienkiewicz V puščavi in goščavi
  • Leopold Suhodolčan Skriti dnevnik

Nagrade

  • 1981 Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju mu podeli značko kot priznanje in zahvalo za požrtvovalno delo v zamejskem prostoru
  • 1974 Nagrada v Sarajevu na Takmičenju jugoslovenske radio drame za djecu za igro Uporna letala
  • 1972 Nagrada radijskega natečaja radia Trst A za igro Stari ford
  • 1968 nagrada Prešernovega sklada za vlogo g. Barranca v Pirandellovi komediji Saj ni zares
  • 1968 pohvala v okviru prvomajskih nagrad za vlogo gospoda Barranca v Saj ni zares L. Pirandella
  • 1967 Sterijina nagrada v Novem Sadu za vlogo Jeremije v drami Ne vedno kakor lastovke Filiberta Benedetiča
  • 1964 Nagrada radijskega natečaja radia Trst A za igro Miramarski vodnjak želja
  • 1963 Prvomajska nagrada za vlogo Charleya v Smrti trgovskega potnika Arthurja Millerja
  • 1962 Nagrada radijskega natečaja radia Ljubljana za Zlomljeno kitaro. Delo je bilo objavljeno v Jadranskem koledarju 1965
  • 1961 Prvomajska nagrada za vlogo strička Blagoja v Nušičevi igri Dr.
  • 1959 Sterijina nagrada v Novem Sadu za vlogo Jurija Mačka v predstavi Pekel je vendar pekel Josipa Tavčarja
  • 1946 nagrada Ministrstva za prosveto in kulturo za izreden umetniški napredek in uspele kreacije

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
  • Družinski arhiv Jožka in Neve Lukeš, sedaj v lasti hčerke Neve Pahor
  • Jožko Lukeš – Igra za vse življenje, knjižna zbirka revije Fontana 1990
  • Neva Lukeš – Delčki našega vsakdana, knjižna zbirka revije Fontana 1997
  • Dušan Moravec, Vasja Predan – Sto slovenskih dramskih umetnikov, Prešernova družba, Ljubljana 2001
  • Primorski slovenski biografski leksikon, Križnič-Martelanc, uredil M. Jevnikar, 9. snopič, str. 312 in 313, Gorica 1983

Zunanje povezave