Jože Babič: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
Vrstica 73: Vrstica 73:
*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]
*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetni-raj/174452262 Jože Babič 100 let, oddaja Umetni raj - www.rtvslo.si, 30.01.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetni-raj/174452262 Jože Babič 100 let, oddaja Umetni raj - www.rtvslo.si, 30.01.2017]
*[http://zdus.si/wp-content/uploads/2017/01/JSKD_JOZE-BABIC_100LET_V10_CC2015_WEB.pdf Jože Babič: ob stoletnici rojstva, JSKD]

Redakcija: 10:51, 1. februar 2017

Foto: Arhiv SSG Trst

Življenjepis

Režiser in igralec Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Polžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v SNG Maribor, sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s Franom Žižkom pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo Gledališča Ptuj. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v SNG Maribor, kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.

Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev (Ivan Cankar, Bratko Kreft, Josip Tavčar, Anton Leskovec), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.

Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil PDG Nova Gorica in ga vodil do 1974.

Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta Tri četrtine sonca in Veselica.

Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato areno v Pulju (1959), Nagrado Prešernovega sklada (1976), Borštnikovo nagrado za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.

Režije

Vloge v gledališču

Scenografije

Kostumografije

Vloge v filmu in na televiziji

  • 1996 Čamčatka, celovečerni igrani TV film
  • 1995 Tihi mož; Melita, TV film
  • 1995 Starec; Lojze se je zbudil tako, kot ponavadi, kratki igrani študijski film
  • 1995 Radio.doc, celovečerni film
  • 1992 Vse je pod kontrolo, kratki igrani film
  • 1990 Ječarji, celovečerni igrani film

Nagrade

Bibliografija

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave