Jože Babič: Razlika med redakcijama

 
(24 vmesnih redakcij istega uporabnika ni prikazanih)
Vrstica 5: Vrstica 5:
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Babič, Jože]]
[[Kategorija:Direktorji in ravnatelji|Babič, Jože]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Babič, Jože]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Babič, Jože]]
<div style="float: right">[[Slika:Joze_Babic_foto_ssg_trst.jpg|Foto: Arhiv SSG Trst]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Režiser in igralec Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Polžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v [[SNG Maribor]], sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s [[Fran Žižek|Franom Žižkom]] pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v [[SNG Maribor]], kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.  
Gledališki, filmski in televizijski režiser, igralec in pedagog Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Povžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Leta 1922 se je družina preselila v Maribor, kjer je Jože Babič obiskoval osnovno šolo in nato Državno trgovsko  akademijo, ki pa jo je zaradi svoje politične aktivnosti moral končati izredno. Vzporedno je obiskoval gledališko šolo Vladimirja Skrbinška in sodeloval v amaterskih gledaliških skupinah Svoboda in Vzajemnost. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v [[SNG Maribor]], sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s [[Fran Žižek|Franom Žižkom]] pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo [[Mestno gledališče Ptuj|Gledališča Ptuj]]. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v [[SNG Maribor]], kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.  


Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja [[SSG Trst|slovenskega gledališča]]. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev ([[Ivan Cankar]], [[Bratko Kreft]], [[Josip Tavčar]], [[Anton Leskovec]]), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.  
Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja [[SSG Trst|slovenskega gledališča]]. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev ([[Ivan Cankar]], [[Bratko Kreft]], [[Josip Tavčar]], [[Anton Leskovec]]), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.  


Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]] in ga vodil do 1974.  
Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]] in ga vodil do 1974. V študijskem letu 1982/83 je postal honorarni predavatelj filmske režije in igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.  


Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta ''Tri četrtine sonca'' in ''Veselica''.  
Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta ''Tri četrtine sonca'' in ''Veselica''.  


Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato areno v Pulju (1959), [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] (1976), [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.
Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato in srebrno areno v Pulju, [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] (1976), [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.


==Režije==
==Režije==
*1994 [[Igor Torkar]] ''[[Balada o taščici]]'', SNG Drama Ljubljana
{{#dynamic_content:rep | person | 42 | directings }}
*1993 Helmut Peschina ''Boš že videla'', SSG Trst
*1992 [[Aleksij Pregarc]] ''[[Črni galebi]]'', SSG Trst
*1992 [[Drago Jančar]]/Anton Pavlovič Čehov ''Dvoboj'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1991 Aldo Nicolaj ''Prva klasa'', SNG Drama Ljubljana
*1990 [[Marij Čuk]] ''[[S trebuhi za kruhi]]'', SSG Trst
*1990 [[Tone Partljič]] ''Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede'', [[MGL]]
*1989 [[Marij Čuk]] ''[[Lepo je v naši domovini biti]]'', [[SSG Trst]]
*1988 [[Boris A. Novak]] ''[[Vojaki zgodovine]]'', Drama [[SNG Maribor]]
*1988 [[Dominik Smole]] ''[[Krst pri Savici]]'', SSG Trst
*1987 Fedor Mihailovič Dostoevskij ''Stričkove sanje'', SNG Drama Ljubljana
*1987 Rainer Maria Rilke ''Devinska elegija'', [[SSG Trst]]
*1986 Wolfgang Kohlhaase/Rita Zimmer ''Riba za štiri'', SSG Trst
*1986 [[Ivan Cankar]] ''[[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]'', SSG Trst
*1986 [[Bratko Kreft]] ''[[Krajnski komedijanti]]'', [[SNG Drama Ljubljana]]
*1985 [[Pavle Merku]] ''Kačji pastir'', Opera in balet [[SNG Maribor]]
*1985 Miting, SSG Trst
*1985 Fulvio Tomizza ''[[Idealist]]'', [[SNG Nova Gorica|PDG Nova Gorica]]
*1985 Emil Korytko ''Korespondenca z družino'', SNG Drama Ljubljana
*1984 [[Anton Tomaž Linhart]] ''[[Ta veseli dan ali Matiček se ženi]]'', SSG Trst
*1984 Dušan Kovačević ''Balkanski špijon'', Drama SNG Maribor
*1984 [[Tone Partljič]] ''[[Vsem galjotom vile v vamp]]'', SSG Trst
*1983 [[Alojz Rebula]] ''[[Hribi, pokrijte nas]]'', SSG Trst
*1983 Nikolaj Robertovič Erdman ''[[Mandat]]'', PDG Nova Gorica
*1983 [[Tone Partljič]] ''[[Moj ata, socialistični kulak]]'', SNG Drama Ljubljana
*1983 [[Lojz Kraigher]] ''[[Umetnikova trilogija]]'', SNG Drama Ljubljana
*1982 [[Matjaž Kmecl]] ''[[Mutasti bratje]]'', SSG Trst


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
Vrstica 62: Vrstica 37:
*1990 ''Ječarji'', celovečerni igrani film
*1990 ''Ječarji'', celovečerni igrani film
==Nagrade==
==Nagrade==
*1985 zlata značka Borštnikovega srečanja
*1981 Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije
*1977 Prešernova nagrada za izvedbo ''Hlapca Jerneja'' na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja (s soustvarjalci)
*1977 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (F. Rudolf ''Koža megle'' [[SSG Trst]] - Nagrada ZDUS)
*1977 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (F. Rudolf ''Koža megle'' [[SSG Trst]] - Nagrada ZDUS)
*1977  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Koža megle'', SSG Trst)
*1977  [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za režijo (F. Rudolf ''Koža megle'', SSG Trst)
*1976 nagrada Prešernovega sklada za režijo ''Dveh bregov''
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (T. Partljič ''Ščuke pa ni'', Drama [[SNG Maribor]] - Nagrada ZDUS)
*1974 [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikova nagrada]] za najboljšo uprizoritev v celoti (T. Partljič ''Ščuke pa ni'', Drama [[SNG Maribor]] - Nagrada ZDUS)
*1970 Nagrada ČGP Delo na Festivalu Borštnikovo srečanje za najboljšo režijo (I. Cankar ''Kralj na Betajnovi'', PDG)
==Fotogalerija==
<gallery>
Slika:Branka Bezeljak_Joze_Babic_in_Fran_zizek.jpg|Branka Bezeljak, Jože Babič in Fran Žižek na pogovoru ob razstavi Ptujski avantgardni teater / Foto: Irena Maurič - Pokrajinski muzej Ptuj
Slika:Fran_zizek_in_joze_babic_risba_Boris_Miocinovic.jpg|Fran Žižek in Jože Babič / Avtor risbe: Boris Miočinović
</gallery>


==Bibliografija==
==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]
*[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17006&lang=slv Sabina Hren, ''Gledališka dejavnost na Ptuju'', diplomsko delo, Maribor 2010]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetni-raj/174452262 Jože Babič 100 let, oddaja Umetni raj - www.rtvslo.si, 30.01.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/iz-kulturnega-sveta/174453770 Poklon Jožetu Babiču, oddaja Iz kulturnega sveta - www.rtvslo.si, 07.02.2017]
*[http://zdus.si/wp-content/uploads/2017/01/JSKD_JOZE-BABIC_100LET_V10_CC2015_WEB.pdf Jože Babič: ob stoletnici rojstva, JSKD]
*{{Pdf|Špela_Čižman,_Slovenska_kinoteka.pdf|Jože Babič (1917–1996)}}
*{{Pdf|Babičevo_mariborsko_človeško_in_umetniško_zorenje.pdf|Babičevo mariborsko človeško in umetniško zorenje}}
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174455983 Ob 100-letnici rojstva Jožeta Babiča, oddaja ARS humana - www.rtvslo.si, 20.02.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/umetnost-igre/174456168 Gledališki opus Jožeta Babiča, oddaja Umetnost igre - www.rtvslo.si, 20.02.2017]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174514304 Sam svoj; Jože Babič, 1. del, dokumentarni film - www.rtvslo.si, 16.01.2018]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-kulturno-umetniski-program/174515649 Sam svoj; Jože Babič, 2. del, dokumentarni film - www.rtvslo.si, 23.01.2018]

Trenutna redakcija s časom 11:09, 24. januar 2018

Foto: Arhiv SSG Trst

Življenjepis

Gledališki, filmski in televizijski režiser, igralec in pedagog Jože Babič se je rodil 13. februarja 1917 v Povžanah pri Materiji in umrl 10. maja 1996 v Ljubljani. Leta 1922 se je družina preselila v Maribor, kjer je Jože Babič obiskoval osnovno šolo in nato Državno trgovsko akademijo, ki pa jo je zaradi svoje politične aktivnosti moral končati izredno. Vzporedno je obiskoval gledališko šolo Vladimirja Skrbinška in sodeloval v amaterskih gledaliških skupinah Svoboda in Vzajemnost. Že kot študent je pred drugo svetovno vojno nastopal v manjših karakternih vlogah v SNG Maribor, sodeloval v mariborskih avantgardnih gledaliških skupinah in hodil kot igralec gostovat v Ptuj. Sodeloval je s Franom Žižkom pri njegovih gledaliških akcijah na Štajerskem. Po Žižkovem odhodu s Ptuja pa je prevzel režijo in vodstvo Gledališča Ptuj. Tja se je vrnil tudi po osvoboditvi, a prešel že leta 1945 v SNG Maribor, kjer je ostal kot režiser in igralec do leta 1947.

Po letu 1947 je odšel v Trst, kjer je postal prvi režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča. Glede na politično in narodno zavedno poslanstvo tega gledališča je v njem režiral predvsem dela slovenskih avtorjev (Ivan Cankar, Bratko Kreft, Josip Tavčar, Anton Leskovec), čeprav se ni izogibal svetovnih klasikov (Shakespeare, Molière, A. P. Čehov) ali predstavnikov moderne svetovne drame.

Po tržaškem obdobju je odšel v Novo Gorico, kjer je sodeloval pri ustanovitvi naslednjega slovenskega gledališča - 1969 je ustanovil PDG Nova Gorica in ga vodil do 1974. V študijskem letu 1982/83 je postal honorarni predavatelj filmske režije in igre na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Jože Babič je režiral je v vseh slovenskih gledališčih, tuj mu ni bil niti filmski medij. Omeniti velja vsaj dva filma pod njegovo režijsko taktirko in to sta Tri četrtine sonca in Veselica.

Za svoje delo je bil nagrajen na več festivalih. Prejel je Zlato in srebrno areno v Pulju, Nagrado Prešernovega sklada (1976), Borštnikovo nagrado za režijo (1977), Prešernovo nagrado (1977)in Badjurova nagrado (1996) za življenjsko delo.

Režije

Vloge v gledališču

Scenografije

Kostumografije

Vloge v filmu in na televiziji

  • 1996 Čamčatka, celovečerni igrani TV film
  • 1995 Tihi mož; Melita, TV film
  • 1995 Starec; Lojze se je zbudil tako, kot ponavadi, kratki igrani študijski film
  • 1995 Radio.doc, celovečerni film
  • 1992 Vse je pod kontrolo, kratki igrani film
  • 1990 Ječarji, celovečerni igrani film

Nagrade

  • 1985 zlata značka Borštnikovega srečanja
  • 1981 Prešernova nagrada za življenjsko delo na področju gledališke, filmske in televizijske režije
  • 1977 Prešernova nagrada za izvedbo Hlapca Jerneja na osrednji proslavi ob 100-letnici rojstva Ivana Cankarja (s soustvarjalci)
  • 1977 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (F. Rudolf Koža megle SSG Trst - Nagrada ZDUS)
  • 1977 Borštnikova nagrada za režijo (F. Rudolf Koža megle, SSG Trst)
  • 1976 nagrada Prešernovega sklada za režijo Dveh bregov
  • 1974 Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev v celoti (T. Partljič Ščuke pa ni, Drama SNG Maribor - Nagrada ZDUS)
  • 1970 Nagrada ČGP Delo na Festivalu Borštnikovo srečanje za najboljšo režijo (I. Cankar Kralj na Betajnovi, PDG)

Fotogalerija

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave