Marko Marin: Razlika med redakcijama

Vrstica 4: Vrstica 4:


==Življenjepis==
==Življenjepis==
Režiser in publicist Marko Marin se je rodil 3. aprila 1930 v Gabrovki pri Litiji. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in diplomiral leta 1958, naziv doktorja je prejel leta 1972. Študiral je tudi na [[AGRFT Ljubljana|AIU]] in leta 1963 diplomiral iz režije, že leta 1964 pa se je na Akademiji zaposlil kot asistent prof. Filipu Kumbatoviču. Od leta 1998 je bil redni profesor za gledališko zgodovino. Predaval je tudi na univerzah na Dunaju, Leipzigu in Barceloni. Od leta 2007 pa je zaslužni profesor ljubljanske Univerze.  
Režiser in publicist Marko Marin (1930-2015) se je rodil 3. aprila 1930 v Gabrovki pri Litiji. Leta 1958 je diplomiral na umetnostni zgodovini na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi gledališko in radijsko režijo na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za igralsko umetnost (AIU)]] in študij uspešno končal leta 1963. Leto kasneje se je zaposlil na AIU kot asistent prof. Filipu Kumbatoviču. Po njegovi upokojitvi je profesor Marin prevzel katedro za zgodovino gledališča in hkrati skrbel za razvoj Centra za teatrologijo in filmologijo, ki je še danes pomembna študijska in raziskovalna infrastruktura AGRFT. Ob koncu sedemdesetih let se je študijsko izpopolnjeval v Parizu, kjer je obiskoval več ustanov, specializiranih za raziskovanje zgodovine gledališča. Od leta 1998 je bil redni profesor za gledališko zgodovino. Bil je tudi član Mednarodne zveze za gledališke raziskave in aktivno sodeloval v njenih delovnih organih v Benetkah in na Dunaju. Donesek tega sodelovanja so bila, med drugim, tudi njegova predavanja v Barceloni, Rimu, Leipzigu, Amsterdamu in na Dunaju.


Od leta 1972, ko je doktoriral iz umetnostne zgodovine, prek izvolitve v naziv rednega profesorja leta 1998, do leta 2007, ko je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je profesor Marin prehodil dolgo in plodno pot znanstvenika, raziskovalca in visokošolskega učitelja. Ni bil le znanstvenik, raziskovalec in visokošolski učitelj. V različnih obdobjih svoje dolge in ustvarjalne poti je bil tudi gledališki režiser, teatrolog in zgodovinar umetnosti, igriv duh in iskriv humorist, neutruden pripovedovalec in rokodelec.


Med študijem na Akademiji  in vse do leta 1969 je delal kot režiser in pomemben je bil njegov prispevek za [[Gledališče Koper|Mestni oder Koper]], saj se nikoli ni sprijaznil z ukinitvijo koprskega gledališča.
Šest let je režiral v koprskem Mestnem gledališču. Po ukinitvi koprskega gledališča, s čimer se nikoli ni mogel sprijazniti, se je povsem posvetil pedagoškemu in raziskovalnemu delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Bil je eden vidnejših dolgoletnih delegatov pri Mednarodni zvezi za gledališke raziskave. Kot znanstvenik je deloval na več znanstvenih področjih. Poglobljeno je raziskoval gledališko ikonografijo ter gledališko in umetnostno zgodovino. Še posebej izstopajo njegove študije in znanstveni prispevki o ''Škofjeloškem pasijonu'', Ruških verskih igrah in razprava ''O prisotnosti portretov Franceta Prešerna'' ter študijski sestavki o avstrijskem slikarju Franzu Kurzu zum Thurnu und Goldensteinu. Poleg večletnega obnavljanja mirnskega gradu pa se je navduševal tudi nad proučevanjem Eme Krške in prispeval nekaj pomembnih znanstvenih spoznanj o tej pomembni redovnici.
 
 
Bil je eden vidnejših dolgoletnih delegatov pri Mednarodni zvezi za gledališke raziskave, zelo pomembni so tudi njegovi znanstveni in strokovni sestavki o posameznih poglavjih iz zgodovine slovenskega gledališča (L. Kordeš in prve zamisli o SNG, Škofjeloški pasijon, Ruške verske igre) pa tudi umetnostnozgodovinske razprave (F. Kurz zum Thurn und Goldenstein). Izdal je publikacijo O pristnosti portretov Franceta Prešerna (1969). Pomembno je njegovo delo pri obnavljanju mirnskega gradu v dolini reke Mirne na Dolenjskem. Poleg večletnega obnavljanja mirnskega gradu pa se je navduševal tudi nad proučevanjem Eme Krške in prispeval nekaj pomembnih znanstvenih spoznanj o tej pomembni redovnici.
 


Umrl je v 85. letu starosti v Ljubljani januarja 2015.
Umrl je v 85. letu starosti v Ljubljani januarja 2015.

Redakcija: 09:27, 3. april 2022


Življenjepis

Režiser in publicist Marko Marin (1930-2015) se je rodil 3. aprila 1930 v Gabrovki pri Litiji. Leta 1958 je diplomiral na umetnostni zgodovini na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Študiral je tudi gledališko in radijsko režijo na Akademiji za igralsko umetnost (AIU) in študij uspešno končal leta 1963. Leto kasneje se je zaposlil na AIU kot asistent prof. Filipu Kumbatoviču. Po njegovi upokojitvi je profesor Marin prevzel katedro za zgodovino gledališča in hkrati skrbel za razvoj Centra za teatrologijo in filmologijo, ki je še danes pomembna študijska in raziskovalna infrastruktura AGRFT. Ob koncu sedemdesetih let se je študijsko izpopolnjeval v Parizu, kjer je obiskoval več ustanov, specializiranih za raziskovanje zgodovine gledališča. Od leta 1998 je bil redni profesor za gledališko zgodovino. Bil je tudi član Mednarodne zveze za gledališke raziskave in aktivno sodeloval v njenih delovnih organih v Benetkah in na Dunaju. Donesek tega sodelovanja so bila, med drugim, tudi njegova predavanja v Barceloni, Rimu, Leipzigu, Amsterdamu in na Dunaju.

Od leta 1972, ko je doktoriral iz umetnostne zgodovine, prek izvolitve v naziv rednega profesorja leta 1998, do leta 2007, ko je postal zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, je profesor Marin prehodil dolgo in plodno pot znanstvenika, raziskovalca in visokošolskega učitelja. Ni bil le znanstvenik, raziskovalec in visokošolski učitelj. V različnih obdobjih svoje dolge in ustvarjalne poti je bil tudi gledališki režiser, teatrolog in zgodovinar umetnosti, igriv duh in iskriv humorist, neutruden pripovedovalec in rokodelec.

Šest let je režiral v koprskem Mestnem gledališču. Po ukinitvi koprskega gledališča, s čimer se nikoli ni mogel sprijazniti, se je povsem posvetil pedagoškemu in raziskovalnemu delu na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Bil je eden vidnejših dolgoletnih delegatov pri Mednarodni zvezi za gledališke raziskave. Kot znanstvenik je deloval na več znanstvenih področjih. Poglobljeno je raziskoval gledališko ikonografijo ter gledališko in umetnostno zgodovino. Še posebej izstopajo njegove študije in znanstveni prispevki o Škofjeloškem pasijonu, Ruških verskih igrah in razprava O prisotnosti portretov Franceta Prešerna ter študijski sestavki o avstrijskem slikarju Franzu Kurzu zum Thurnu und Goldensteinu. Poleg večletnega obnavljanja mirnskega gradu pa se je navduševal tudi nad proučevanjem Eme Krške in prispeval nekaj pomembnih znanstvenih spoznanj o tej pomembni redovnici.

Umrl je v 85. letu starosti v Ljubljani januarja 2015.

Režije

Nagrade

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • ZDUS

Zunanje povezave