Matjaž Kmecl: Razlika med redakcijama

 
Vrstica 43: Vrstica 43:


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-portret/174262778 Literarni portret: Matjaž Kmecl: Pregled lit. ustvarjanja, ob 80-letnici rojstva - www.rtvslo.si]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/literarni-portret/174262778 Literarni portret: Matjaž Kmecl: Pregled lit. ustvarjanja, ob 80-letnici rojstva - www.rtvslo.si, 23.2.2014]

Trenutna redakcija s časom 10:56, 7. december 2016


Življenjepis

(* 23. februar 1934, Dobovec pod Kumom) Matjaž Kmecl je slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj in politik, poznan tako po teoretskih delih kot leposlovju. Leta 1953 je končal I. gimnazijo v Celju, leta 1959 pa diplomiral na slavistiki ljubljanske univerze. Med letoma 1960 in 1971 je bil asistent na katedri za zgodovino slovenske književnosti, nato pa docent za zgodovino slovenske literature. Leta 1970 je doktoriral z disertacijo Uvod v razlago sodobne slovenske novele in leta 1977 postal izredni profesor. Leta 1982 je bil izvoljen za rednega profesorja. Med leti 1977 in 1979 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani.


Kmecl je bil med drugim sourednik Problemov in urednik Jezika in slovstva. Objavljal je literarne kritike in sodeloval pri skupinskih raziskovalnih delih, kot je Lirika, epika, dramatika. Usmeril se je predvsem v raziskovanje pripovedne proze, sicer pa je napisal dela, kot sta priročnik Mala literarna teorija ter Novela v literarni teoriji.


V leposlovju se je Kmecl uveljavil predvsem kot dramatik, poznana so njegove igre, kot so Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta, Friderik z Veroniko ali grof celjski danes in nikoli več ter Mutasti bratje. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, med drugim z Župančičevo nagrado za delo Zakladi Slovenije.


Leta 1997 je bil izvoljen za izrednega člana SAZU, leta 2003 pa je postal redni član.

Dramska besedila

Dramatizacije


Nagrade

  • 1982 nagrada Kidričevega sklada za knjigo Rojstvo slovenskega romana
  • 1979 Župančičeva nagrada za knjigo Zakladi Slovenije

Viri in literatura

  • STA

Zunanje povezave