|
|
| Vrstica 1: |
Vrstica 1: |
|
| |
|
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| Nebojša Pop Tasič
| |
|
| |
| Metuljeva dežela
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| pravice©poptasić
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| Liki:
| |
|
| |
| JAKA – majhen velikan
| |
| njegova MATI
| |
| njegov PODPLAT
| |
| METULJ
| |
| GOSPOD STOL
| |
| GOSPOD HRAST
| |
| KAMEN OČAK
| |
| POJOČI KAMNI
| |
| PES
| |
| MAČKA
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| (Jaka Velikan se igra na dvorišču; najprej z nožem v drevesno skorjo vreže svoje ime; potem s kladivom tolče po kamnu; vrabec zapoje, Jaka vrže kamen na njega; mačka in pes spita; Jaka jima obesi konzerve na rep, potem ju brcne; sliši se: mjaauuuuu, mjaaauuu, vau, vau, vauuuuu; Jaka se vsede na stol in z ritjo poskakuje po njem itd.)
| |
|
| |
| JAKINA IZŠTEVANKA
| |
|
| |
| Buh, baba, bič,
| |
| jaz sem fičfirič!
| |
|
| |
| Cajna, cik, cula,
| |
| to je moja frula!
| |
|
| |
| Čaša, čudo, čir,
| |
| to je moj krompir!
| |
|
| |
| Duda, dim, dan,
| |
| jaz sem velikan!
| |
|
| |
| Fuj, figa, filo,
| |
| ne mara me milo!
| |
|
| |
| Jajce, jim, juta,
| |
| ljubša mi je skuta!
| |
|
| |
| Kup, kič, kača
| |
| in v žepu frača!
| |
|
| |
| Muza, mir, maj,
| |
| pa še fičafaj!
| |
|
| |
| Sito, suša, sraka,
| |
| ime mi je Jaka!
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| MATI (off): Jaaaaakaaa! Jakec, čas je za spanje.
| |
|
| |
| (pride z velikansko zibelko)
| |
|
| |
| MATI: Pridi, Jaka, pozno je že. Moj bog, uspavati majhnega velikana, za to pa moraš imeti potrpljenje.
| |
|
| |
| JAKA: Mama, smo mi velikani najmočnejši in najpametnejši na vsem svetu?
| |
|
| |
| MAMA: Seveda smo. Ko odrasteš, boš velik, močan in pameten kot tvoj ata. (zapoje)
| |
|
| |
| Ah moj Jakec, zdaj si kakec,
| |
| Čas leti, ti raseš mi.
| |
|
| |
| Gremo, gremo, v posteljo. Za danes je dovolj.
| |
|
| |
| JAKA: (joče) Nooooočeeeeeem! Samo še malo bi se igral.
| |
|
| |
| MATI: (ga objame) Ne joči, velikansko moje malo. Kadar jočejo velikani, lahko naredijo poplavo. (Mati spravi Jako v zibelko; zibelka je komaj za polovico Jake – noge mu visijo čez ograjo) Poglej, poglej, kaj imam… (pokaže mu roko in odpira en prst za drugim; začne peti)
| |
|
| |
| USPAVANKA ZA MAJHNEGA VELIKANA
| |
|
| |
| Prsti, vsi prsti po vrsti,
| |
| Jih imam, da se s tabo poigram. (ga žgečka)
| |
| Laaa, la la la la la la la la la la la la la
| |
| (med –la,la, la…- ga še žgečka; Jaka se smeji)
| |
|
| |
| Prsti, trepljajo te po vrsti,
| |
| Jih imam, da te po glavi potrepljam.
| |
| (Jaka brca, maha z rokami)
| |
|
| |
| Prsti, vsi te božajo po vrsti,
| |
| Jih imam, da te pobožam ko si sam.
| |
| (Jaka se počasi pomirja)
| |
|
| |
| Prsti, vsi te ljubčkajo po vrsti,
| |
| Jih imam, da ti rečem: -Ti moj mali velikan.-
| |
| (Jaka smrči)
| |
|
| |
| (Mati odide; pojavi se Metulj; ima modro rumena krila, star je kakih 80 let; ima sive brke in bradico, očala, sive lase, počesane nazaj, po starčevsko)
| |
|
| |
|
| |
| METULJEVA PESEM
| |
|
| |
| Pot je moja sem ter tja,
| |
| Naravnost se mi pač ne da.
| |
| Moja so krila mrak in luč,
| |
| Dveh kraljestev imam ključ.
| |
|
| |
| Velikanov je dežela,
| |
| Kruta in nevarna cela,
| |
| Tam povsod nekdo preži,
| |
| Hitro se ti kaj zgodi.
| |
|
| |
| Metuljeva pa je dežela,
| |
| Varna, mirna in vesela.
| |
| Tam vse poje, govori,
| |
| Drug ob drugem tu živi.
| |
|
| |
| JAKA: (se zbudi; dvigne zaspano glavo iz zibelke) Sanjal sem o velikanskem Metulju. Ej, saj nisem sanjal. Tam je. Ej, Metulj! Počakaj!
| |
|
| |
| (Metulj odleti; Jaka se skobaca iz zibelke, teče sem ter tja, zdaj se pojavi, zdaj spet izgine)
| |
|
| |
| JAKA: Ej, Metulj! Ej, Metulj, počakaj! Počakaj! Nekaj te moram vprašat! Uf, huf, fuf… Hotel sem ga vprašat – kdo ga je naučil tako leteti in ali bi lahko tudi mene naučil. Od tega tekanja za Metuljem sem dobil žulj. Heh, Metulj mi je naredil žulj. Če bi znal leteti tako kot on, gotovo ne bi dobil žulja. (se vsede in gleda svojo nogo; vidimo Podplat, ki je natečen; ima obraz skremžen od bolečine)
| |
|
| |
| PODPLAT: Au, au, to pa boli, to pa peče!
| |
|
| |
| JAKA: Kaj? Kdo je to rekel?
| |
|
| |
| PODPLAT: Tvoj Podplat, kdo pa bi drug? Prihodnjič, ko boš tekal za Metuljem, mi obleci copat. Kajti Podplat potrebuje copat. Sicer te bom bolel.
| |
|
| |
| JAKA: Ej, ej, od kdaj pa ti govoriš? Do zdaj se še nikoli nisem pogovarjal s svojim Podplatom.
| |
|
| |
| PODPLAT: To je zato, ker sem te pripeljal v Metuljevo deželo. V Metuljevi deželi pa vse govori in vse ima svoj jaz.
| |
|
| |
| JAKA: Metuljeva dežela? Kaj pa tveziš? Kakšna Metuljeva dežela? Jaz…
| |
|
| |
| (sliši se odmev v off-u: jaz… jaz… jaz… jaz… jaz…)
| |
|
| |
| JAKA: Kaj je to? Kdo je tam?
| |
|
| |
| OFF (šepet): Jaz… jaz… jaz… jaz… jaz… jaz…
| |
|
| |
| JAKA: Kdo se oglaša? Si to ti, Podplat? (spet pogleda svoj Podplat)
| |
|
| |
| PODPLAT: Jaz…
| |
|
| |
| JAKA: Čakaj malo! Ne moreš ti biti jaz, če sem jaz – jaz!
| |
|
| |
| OFF (šepet): Čakaj malo! Ne moreš ti biti jaz, če sem jaz – jaz!
| |
|
| |
| (pojavi se Metulj)
| |
|
| |
| JAKA: Ah, stric Metulj, končno sem vas dohitel!
| |
|
| |
| METULJ: Dobrodošel v Metuljevi deželi.
| |
|
| |
| JAKA: Torej je res tisto… kar mi je povedal… hm… moj Podplat.
| |
|
| |
| METULJ: Res je, seveda je res.
| |
|
| |
| JAKA: Potem je res tudi tisto, da v tej Metuljevi deželi vse govori in… ima svoj… jaz.
| |
|
| |
| OFF (šepet): Jaz… jaz… jaz… jaz…
| |
|
| |
| METULJ: Res je.
| |
|
| |
| JAKA: To, da vse govori… to še razumem… ampak, kaj pomeni, da ima vse svoj – jaz?
| |
|
| |
| METULJ: Razložil ti bom.
| |
|
| |
| PESEM O JAZU
| |
|
| |
| METULJ: (poje) Vsak obraz ima svoj jaz,
| |
| Jaztiririmjaztiririmjaztiririmjaz.
| |
|
| |
| Vsak jaz ima obraz.
| |
| Jaztiririmjaztiririmjaztiririmjaz.
| |
|
| |
| JAKA: Tako torej. (poje)
| |
| Jaz sem jaz, Jaka – jaz!
| |
| Jaztiririmjaztiririmjaztiririmjaz.
| |
|
| |
| METULJ: (poje) Stric Metulj, to sem jaz!
| |
| Za jazom obraz, za obrazom glas:
| |
| Jaztiririmjaztiririmjaztiririmjaz.
| |
|
| |
| (parlando) Vse, moj Jaka, ima svoj jaz,
| |
| za jazom obraz, za obrazom glas:
| |
| (poje) Jaztiririm jaztiririm jaztiririm jaz.
| |
|
| |
| Drevo, na primer, ima svoj jaz,
| |
| V vejah obraz, za obrazom glas:
| |
| Hvuštara hvuštara hvuštara hvuš!
| |
| Hvuštara hvuštara hvuštara – jaz!
| |
|
| |
| JAKA: (parlando) Potemtakem: (poje)
| |
| Tudi kamen ima svoj jaz.
| |
| Za jazom obraz, za obrazom glas:
| |
| Bombombombombombombombombombom.
| |
| Bombombombombombombombombom – jaz!
| |
|
| |
| METULJ: (poje) Mačka ima svoj jaz,
| |
| Za jazom obraz, za obrazom glas:
| |
| (Mačka se pojavi)
| |
|
| |
| MAČKA (poje): Mjaumjaumjau mjaumjaumjau mjaumjaumjau mjau!
| |
| Mjaumjaumjau mjaumjaumjau mjaumjaumjau – jaz!
| |
| (izgine)
| |
|
| |
| JAKA: (parlando) Mar tudi pes ima svoj jaz,
| |
| Za jazom obraz, za obrazom glas?
| |
| (Pes se pojavi)
| |
| PES (poje): Vauvauvau vauvauvau vauvauvau vau.
| |
| Vauvauvau vauvauvau vauvauvau – jaz!
| |
| (izgine)
| |
|
| |
| JAKA: Nisem prepričan, da sem razumel. Jaz? Obraz? Glas? Bla, bla, bla… Kdo pa so ti tukaj? (kaže na publiko)
| |
|
| |
| METULJ: Ah, to! To je vrt.
| |
|
| |
| JAKA: Kakšen vrt?
| |
|
| |
| METULJ: Otroški vrt.
| |
|
| |
| JAKA: Otroški vrt? In vsi imajo svoj mali – jaz?
| |
|
| |
| METULJ: Seveda.
| |
|
| |
| JAKA: To mi ni čisto jasno. Jaz – pomeni Jaka! Jaka-jaz. Kako lahko…
| |
|
| |
| METULJ: Razložil ti bom. (vrže se v zrak in prileti na stol) Tukaj sedi! (medtem, ko gre Jaka proti stolu, Metulj odleti in izgine)
| |
|
| |
| JAKA: (sede na stol)
| |
|
| |
| STOL: Eeeeeej! Auuuuuu!
| |
|
| |
| JAKA: Kaj? Kaj? Kaj je bilo to?
| |
|
| |
| STOL: Ne kaj, ampak – kdo! Jaz sem rekel: eeeeeej! Auuuuuu!
| |
|
| |
| JAKA: Stol, ki govori? Tukaj ste vsi nori! A boš mogoče še rekel, da imaš svoj jaz?
| |
|
| |
| STOL: (avtoritativno) Prvič: jaz nisem navaden stol, ampak gospod Stol. Drugič: vsekakor imam svoj jaz! In tretjič: jaz sem v pokoju! Če hočeš sesti name, moraš najprej vprašati.
| |
|
| |
| JAKA: (posmehljivo) Se opravičujem, gospod Stol. Prvič: utrujen sem! Drugič: noge me bolijo! In tretjič: celo žulj imam. Ali bi lahko…
| |
|
| |
| STOL: Nisem prepričan, da si danes želim delati. Razen tega zelo dobro poznam tvojo zadnjo plat.
| |
|
| |
| JAKA: Mojo… zadnjo… kaj?
| |
|
| |
| STOL: Zadnjo plat! Zadnjico! Ritko! Tako stoli namreč spoznavamo ljudi! Ne morem reči, da me to veseli. Ti, naprimer, imaš zelo neprijazno, nevzgojeno… ritko.
| |
|
| |
| JAKA: Kako to mislite?
| |
|
| |
| STOL: Kako to mislim? Medtem ko vi ljudje na meni počivate, jaz delam! In to delo je lahko prijetno, lahko pa je tudi garanje. Zaradi nekaterih riti dobim celo modrice. Na tvojo ritko imam zelo boleče spomine.
| |
|
| |
| JAKA: Nisem vedel…
| |
|
| |
| STOL: (užaljeno) Nisi vedel, nisi vedel… Ti marsičesa ne veš, ti nevedni velikan!
| |
|
| |
| PESEM O TRPLJENJU STOLOV
| |
|
| |
| Stoli leseni,
| |
| Stoli jekleni,
| |
| Ves čas
| |
| Ko nekdo
| |
| Na nas
| |
| Sedi,
| |
| Mi moramo
| |
| Delati.
| |
|
| |
| Stoli leseni,
| |
| Stoli usnjeni,
| |
| Človeka
| |
| Po riti
| |
| Spoznavamo
| |
| In
| |
| Ovohavamo.
| |
|
| |
| Stoli usnjeni,
| |
| Stoli leseni,
| |
| Če človek
| |
| Predolgo
| |
| Na stolu
| |
| Sedi,
| |
| Rit
| |
| Se mu
| |
| Redi.
| |
|
| |
| JAKA: (gleda svojo rit) Dobro, tu se bom malce spočil. (gre k drevesu in sede)
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: (zazeha) Kaj je zdaj to?
| |
|
| |
| JAKA: Ne reče se kaj, ampak kdo. Jaz sem, Jaka-jaz.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Kaaaaaaaaaaaj?! Kdo ti je dovolil, da me zbudiš, da se tiščiš sem in delaš gnečo?! Komaj sem zaspal in že me zbujajo paglavi nepridipravi. Pa še dvonožec si! Meeeeetuuuulj! Meeeeeetuuuuulj!
| |
|
| |
| JAKA: (se skrije)
| |
|
| |
| METULJ: (prileti na vejo) Prosim, gospod Hrast.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Kaj to pomeni? Mar te nisem prosil, zelo odločno sem te prosil, da ne vodiš ljudi sem?
| |
|
| |
| METULJ: Ste, g. Hrast, zelo odločno ste prosili.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Ti veš, da ne maram ljudi. Ne maram! Nobenega spoštovanja ne kažejo do mojih let, do moje osebnosti, do mojega – jaza!
| |
|
| |
| METULJ: Vem, gospod Hrast, ampak… Nisem vedel, da me je zasledoval…
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: (poje)
| |
|
| |
| HRASTOVA PESEM
| |
|
| |
| Jaz, drevo,
| |
| Držim nebo in zemljo!
| |
| Jaz, drevo,
| |
| Hranim kamen in vodo!
| |
| Jaz, drevo,
| |
| Dajem streho nad glavo!
| |
| Dež ustvarjam,
| |
| Zrak podarjam,
| |
| Z oblaki se pogovarjam!
| |
| Jaz, drevo,
| |
| Držim nebo in zemljo!
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Ljudje pa imajo nože, žage, sekire, sekajo nas in ruvajo!
| |
|
| |
| JAKA: (pokuka izza Hrasta) Ne bojte se, gospod Hrast. Nobene sekire nimam.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Nimaš, nimaš, ampak lahko bi si jo omislil! Ti si ta kruti velikanček, ki je po meni rezljal z nožem! Brez razloga! Brez potrebe! To je zelo boleče!
| |
|
| |
| JAKA: Se opravičujem, gospod Hrast. Nisem vedel, da vas je to bolelo. Samo igral sem se…
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Igral si se, medtem, ko sem jaz trpel. Lepa igra.
| |
|
| |
| JAKA: Žal mi je…
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Dobroooo. Si se ustrašil?
| |
|
| |
| JAKA: Malo že.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Buuuuuuuhahahaaaaaaaaaaaaa!
| |
|
| |
| JAKA: (se prestraši in se spet skrije)
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Ne boj se. Šalil sem se. Malo pa mi ugaja, če se me človek boji. Zakaj si prišel sem?
| |
|
| |
| JAKA: Tekel sem za Metuljem.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Presneti stari potepuh. Zakaj pa si tekel za Metuljem?
| |
|
| |
| JAKA: Hotel sem se naučiti leteti.
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Leteti? Ha! Tukaj se lahko naučiš marsičesa, ampak letenja pa te ne moremo naučiti. Lahko te naučimo… recimo – molčanja, spoštovanja, potrpljenja, raznih jezikov, na primer: pasjega, mačjega, kamenega, lesenega, ptičjega, čebeljega…
| |
|
| |
| JAKA: Kdo pa je naučil Metulja leteti?
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Kdo? Sam se je naučil. Vsak leti, tako kot zna.
| |
|
| |
| JAKA: Kaj to pomeni? To ni fer! Zahtevam, da me takoj naučite leteti, sicer vas bom… (gre do stene, vzame en kamen in ga vrže v drevo; vzame še drugega in ga vrže v Metulja)
| |
|
| |
| GOSPOD HRAST: Kdor je druge s kamnom klatil, kamen ga je zmlatil. Omisli si krila, tako kot si si omislil sekiro.
| |
|
| |
| JAKA: (še enkrat vrže kamen)
| |
|
| |
| KAMEN OČAK: Kdo razmetava moje prijatelje?
| |
|
| |
| JAKA: (se spet ustraši) Kdo je to rekel?
| |
|
| |
| KAMEN OČAK: Jaz.
| |
|
| |
| JAKA: Vi… vi… vi tudi govorite… in imate svoj… jaz?!
| |
|
| |
| KAMEN OČAK: Kaj pa si mislil. Razen tega kamni ne maramo letenja.
| |
|
| |
| JAKA: Kdo pa ste?
| |
|
| |
| KAMEN OČAK: Kdo sem jaz?! Jaz sem Kamen, Kamen – Očak. Sem najstarejši tukaj in očitno mi ti izkazuješ najmanj spoštovanja. Iz mene ste zgradili hišo, jaz vas ščitim in čuvam pred dežjem, vetrom, mrazom in vročino.
| |
|
| |
| JAKA: To so že grde sanje.
| |
|
| |
| KAMEN OČAK: Ti si naša nočna mora. Če boš še naprej tako nespoštljiv in krut do nas, ti bomo zapeli.
| |
|
| |
| JAKA: (si z rokami pokrije obraz) Vse to ni res, to so samo sanje in nič drugega.
| |
|
| |
| KAMEN OČAK: Tako torej! Ti misliš, da smo vsi mi skupaj samo tvoje sanje. Zdaj boš slišal!
| |
|
| |
| KAMNITA PESEM
| |
|
| |
| PRVI POJOČI KAMEN:
| |
| Mi smo kamni trdoglavni,
| |
| Mladi, stari, vsi mikavni,
| |
| Ušesa so gluha,
| |
| Nimamo posluhaaaaaaaaaaaaaaaa….
| |
| VSI: Ooooooooooooooooooo…
| |
|
| |
| DRUGI POJOČI KAMEN
| |
| Mi smo malce trde glavce,
| |
| Trdožive trdne stvarce,
| |
| Srca imamo mehka,
| |
| Glasba zdi se plehkaaaaaaaaaaaa….
| |
| VSI: Oooooooooooooooooooooooo…
| |
|
| |
| TRETJI POJOČI KAMEN:
| |
| Mi smo kamni trdoglavni,
| |
| Mladi, stari, vsi mikavni,
| |
| En problem imamo,
| |
| Da peti ne znamooooooooooo…
| |
| Ooooooooooooooooooooooo…
| |
|
| |
| ČETRTI POJOČI KAMEN
| |
| Mi smo kamni vsi mikavni,
| |
| Mladi, stari, trdoglavni,
| |
| Usta imamo suha,
| |
| Ušesa pa so gluhaaaaaaaa…
| |
| VSI: Oooooooooooooooooooooo…
| |
|
| |
| (na koncu Kamnite pesmi vsi začnejo peti svoje: Stol - Pesem o trpljenju stolov, Hrast -Hrastovo pesem, Pes laja, Mačka mijavka; nastane kakofonija songov; Jaka se skrije v zibelko tako, da mu samo rita kuka ven; pride Metulj)
| |
|
| |
| METULJ: Dovolj! Dovolj bo! Pustite otroka spati.
| |
| (Metulj odleti; pride Mati)
| |
|
| |
| MATI: Jaka! Jaaaakaaa! Zbudi se, ti zaspanec! Sonce je že visoko! Jaaaaakaaa! Jakec!
| |
|
| |
| (Jaka počasi dviga zaspano glavo iz zibelke; gleda prestrašeno okoli)
| |
|
| |
| JAKA: Mama, sanjal sem strašne sanje! Veš, vsi so kričali name: drevo, stol, kamen, pes, mačka…
| |
|
| |
| MATI: Dobro, dobro je. To so bile samo sanje. Pridi, pridi se umit. (odide)
| |
|
| |
| (Jaka počasi zleze iz zibelke; previdno si ogleduje drevo, kamen, dotakne se stola in hitro umakne roko)
| |
|
| |
| JAKA: (drevesu) Dobro jutro. (počaka, da vidi, če bo kakšna reakcija; obrne se h kamnu) Dober dan. (obrne se k stolu) Kako ste kaj.
| |
|
| |
| (pojavi se Mačka in se podrgne ob Jakino ramo; pojavi se pes in ga začne lizati po obrazu; Jaka oba vzame v roke in zapoje)
| |
|
| |
| JAKA: Vsak obraz ima svoj jaz,
| |
| Jaztiririm jaztiririm jaztiririm…
| |
|
| |
| PES: Vau!
| |
|
| |
| JAKA: Vsak jaz ima obraz,
| |
| Jaztiririm jaztiririm jaztiririm…
| |
|
| |
| MAČKA: Mjau!
| |
|
| |
| JAKA: Vse, prav vse ima svoj jaz,
| |
| Za jazom obraz, za obrazom glas!
| |
| Jaztiririm…
| |
|
| |
| PES: Vau vau vau…
| |
|
| |
| MAČKA: Mjau mjau mjau…
| |
|
| |
| JAKA: Jaz. Jaztiririm…
| |
|
| |
| PES: Vau vau vau…
| |
|
| |
| MAČKA: Mjau mjau mjau…
| |
|
| |
| JAKA: Jaz.
| |
|
| |
|
| |
|
| |
|
| |
| (KONEC)
| |