Milan Štefe: Razlika med redakcijama

Vrstica 3: Vrstica 3:
<div style="float: right">[[Slika:P-Stefe-Milan-5436-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:P-Stefe-Milan-5436-izrez.jpg|Foto: Aljoša Rebolj]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 je začel s študijem dramske igre in umetniške besede na [[AGRFT]] v Ljubljani, v letniku [[France Jamnik|Franceta Jamnika]] in ga zaključil v vlogo '''Petra''' in '''Zlodeja''' v [[Ivan Cankar|Cankarjevem]] ''[[Pohujšanje v dolini Šentflorjanski|Pohujšanju]]'' leta 1985. Nato je dve leti kasneje (1987) diplomiral.
Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 se je vpisal na [[AGRFT]], kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih ''Othella'' in ''Romea in Julije'' je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku ''Marija Nablocka'' (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).


Takoj po študiju je začel sodelovati v [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnem gledališču ljubljanskem]], kjer se je leta 1989 tudi zaposlil. Temu igralskemu ansamblu je zvest še danes.  
Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi ''Kaj pa Leonardo?'' Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v ''Galebu'' A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v ''Pomladnem prebujenju'' Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem ''Pohujšanju v dolini šentflorjanski'' (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi ''Divji rački'' (r. Meta Hočevar), Doktor v ''Kriplu z Inishmaana'' Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi ''Dvanajst jeznih mož'' Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem ''Juliju Cezarju'' (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v ''Zgodbah vsakdanje norosti'' Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji ''Romeo in Julija'' (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v ''Dlje od najdlje'' Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).


V petindvasetih letih igralske poti je ustvaril veliko bero vlog, med katerimi velja verjetno omeniti vsaj '''Gospoda Martina''' v [[Evald Flisar|Flisarjevem]] tekstu ''[[Kaj pa Leonardo?]]'', za katero je prejel [[Nagrada Sklada Staneta Severja|Severjevo]] (1992) in [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]] (1993) in '''11. porotnika''' v tekstu R. Rose ''Dvanajst jeznih mož'' ali naslovno vlogo '''Julija Cezarja''' v Shakespearovi tragediji, za kateri je bil nagrajen s stanovsko nagrado ZDUS (2004).
Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči. Bil je Študent v ''Apokalipsi'' Stanka Majcna (r. Matjaž Zupančič, Gledališče Glej, 1987), Jazon v ''Dramskem observatoriju Fiat'' (r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče rdeči pilot, 1987), Tujec v ''Slastnem mrliču'' Matjaža Zupančiča (r. Matjaž Zupančič, PG Kranj, 1992). Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi ''Ko nihče ni imel kaj početi'' Toona Tellegena (r. Ivana Djilas, Jaz in ti/Mini teater, 2002) je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo. Nastopil je tudi v Puškinovi ''Pravljici o carju Saltanu'' (r. Aleksander Anurov, Mini teater, 2004), plesno-gledališki predstavi ''Ljubeznih moje babice'' (r. Matjaž Zupančič, PTL, 2007), monodrami ''Ampak Dane'' Zalke Grabnar Kogoj (r. Ajda Valcl, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008), v uprizoritvi ''Sinko'' Hávarja Sigurjónssona (r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008) in v avtorskem projektu ''V postopku'' (r. Jana Menger, APT Novo mesto, 2011).


Njegov nemirni duh pa mu ne dovoljuje zgolj ustvarjanja v domačem gledališču, ampak odkriva vedno nove svetove in možnosti igralčevega izražanja. Konec preteklega desetletja se je podal v svet lutkovnega ustvarjanja in sodeloval z [[Lutkovno gledališče Jože Pengov|Lutkovnim gledališčem Jože Pengov]] ter nadaljeval svoje delo z [[Mini teater Ljubljana|Mini teatrom]] v Ljubljani, za kar je prejel nagrado za animacijo na lutkovnem bienalu UNIMA. Ob tem pa še, predvsem za režije uprizoritev umetniškega vodje Mini teatra [[Ivica Buljan|Ivice Buljana]], prevaja tekste iz nemškega jezika.
Nastopil je v treh celovečernih filmih: kot Danijel Bohorič v ''Vetru v mreži'' Filipa Robarja Dorina (1989), Junak v ''Desperado Tonicu'' Varje Močnik (2004) in Vojko v ''Ruševinah'' Janeza Burgerja (2004). Igral je v TV drami ''Striptih, tri zgodbe o alkoholu in ljubezni'' (r. Filip Robar Dorin, 1995) in kratkem filmu ''Med tabo, mano in bogom'' (r. Tomaž Gorkič, 2012). Nastopil je v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v ''Tujcu v mestu'' (r. Alma Lapajne, 2008) je upodobil Slavka Gruma, v ''Poti domov'' (r. Primož Meško, 2012) pa Marija Kogoja.
 
V zadnjih letih ga srečamo v različnih projektih ljubljanskih neinstitucionalnih gledališč, kjer prav tako kot v matičnem MGL, išče dodatne izrazne možnosti v gibalni tehniki in telesni izrazni izpovedi.
 
Milan Šetefe ni zgolj gledališki, ampak tudi filmski igralec, doslej je sodeloval v šestih slovenskih filmih.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 12:18, 21. junij 2018

Foto: Aljoša Rebolj

Življenjepis

Milan Štefe se je rodil 26. maja 1960 v Kranju. Leta 1981 se je vpisal na AGRFT, kjer je dramsko igro študiral v letniku profesorja Franceta Jamnika. Študij je zaključil z vlogama Petra in Zlodeja v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Barbara Hieng). Za vlogi Othella in Romea v odlomkih iz Shakespearovih Othella in Romea in Julije je leta 1985 prejel akademijsko Prešernovo nagrado. Že v času študija je igral na profesionalnih odrih in v zunajinstitucionalnih projektih, med drugim je nastopil tudi v Retrogardističnem dogodku Marija Nablocka (r. Dragan Živadinov, Gledališče sester Scipion Nasice, 1985).

Od leta 1989, ko se je zaposlil v MGL, je tu ustvaril preko petdeset vlog. Za vlogo Gospoda Martina v uprizoritvi Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja (r. Dušan Mlakar) je leta 1992 prejel Severjevo, leta 1993 pa še Borštnikovo nagrado. Bil je Trepljev v Galebu A. P. Čehova (r. Dušan Jovanović), Fliegentod v Pomladnem prebujenju Franka Wedekinda (r. Sebastijan Horvat), Notar v Cankarjevem Pohujšanju v dolini šentflorjanski (r. Mile Korun), Graberg v Ibsenovi Divji rački (r. Meta Hočevar), Doktor v Kriplu z Inishmaana Martina McDonagha (r. Mateja Koležnik). Za vlogo 11. porotnika v uprizoritvi Dvanajst jeznih mož Reginalda Rosea (r. Matjaž Zupančič) in naslovni lik v Shakespearovem Juliju Cezarju (r. Dušan Jovanović) je leta 2004 prejel priznanje ZDUS. Bil je tudi Aleš v Zgodbah vsakdanje norosti Petra Zelenke (r. Barbara Hieng Samobor), brat Lorenzo v Shakespearovi tragediji Romeo in Julija (r. Diego de Brea) ter Bill Lavarello v Dlje od najdlje Zinnie Harris (r. Tijana Zinajić).

Vseskozi je veliko sodeloval tudi z drugimi gledališči. Bil je Študent v Apokalipsi Stanka Majcna (r. Matjaž Zupančič, Gledališče Glej, 1987), Jazon v Dramskem observatoriju Fiat (r. Dragan Živadinov, Kozmokinetično gledališče rdeči pilot, 1987), Tujec v Slastnem mrliču Matjaža Zupančiča (r. Matjaž Zupančič, PG Kranj, 1992). Za več igralskih kreacij v lutkovni uprizoritvi Ko nihče ni imel kaj početi Toona Tellegena (r. Ivana Djilas, Jaz in ti/Mini teater, 2002) je na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru prejel nagrado za igro in animacijo. Nastopil je tudi v Puškinovi Pravljici o carju Saltanu (r. Aleksander Anurov, Mini teater, 2004), plesno-gledališki predstavi Ljubeznih moje babice (r. Matjaž Zupančič, PTL, 2007), monodrami Ampak Dane Zalke Grabnar Kogoj (r. Ajda Valcl, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008), v uprizoritvi Sinko Hávarja Sigurjónssona (r. Alen Jelen, ŠKUC in Gledališče Glej, 2008) in v avtorskem projektu V postopku (r. Jana Menger, APT Novo mesto, 2011).

Nastopil je v treh celovečernih filmih: kot Danijel Bohorič v Vetru v mreži Filipa Robarja Dorina (1989), Junak v Desperado Tonicu Varje Močnik (2004) in Vojko v Ruševinah Janeza Burgerja (2004). Igral je v TV drami Striptih, tri zgodbe o alkoholu in ljubezni (r. Filip Robar Dorin, 1995) in kratkem filmu Med tabo, mano in bogom (r. Tomaž Gorkič, 2012). Nastopil je v dveh igrano-dokumentarnih filmih: v Tujcu v mestu (r. Alma Lapajne, 2008) je upodobil Slavka Gruma, v Poti domov (r. Primož Meško, 2012) pa Marija Kogoja.

Vloge v gledališču

2011-

2001-2010

1991-2000

1981-1990

Vloge na filmu in televiziji

  • 2007 Breze, morje in neskončno, r. Zdravko Pečenko, Zvod Skledar, Ljubljana
  • 2004 Desperado tonic, celovečerni igrani ominbus, E-motion film Ljubljana
  • 2004 Ruševine, r. Matjaž Burger, E-motion film, Ljubljana
  • 1995 Striptih, TV film, r. Filip Robar Dorin, TV Slovenija, Filmal Pro, Novo mesto
  • 1989 Danijel Bohorič; Veter v mreži, r. Filip Robar – Dorin, Viba film Ljubljana in AS Filmske alternativa, Novo mesto
  • 1985 Doktor, r. Rajko Ranfl, Viba film Ljubljana

Nagrade

  • 2004 Priznanje ZDUS za igralske stvaritve v letu 2004, predvsem za vlogo 11. porotnika (R. Rose Dvanajst jeznih mož) in za vlogo Julija Cezarja ( W. Shakespeare Julij Cezar - oboje MGL)
  • 2003 Nagrada za igro in animacijo na 2. bienalu Ustanove lutkovnih ustvarjalcev v Mariboru za vloge v uprizoritvi Ko nihče ni imel nič početi T. Tellegena, koprodukcija Mini teatra in gledališča Jaz in ti
  • 1993 Borštnikova nagrada za igro, za vlogo Gospoda Martina (Flisar Kaj pa Leonardo?, MGL) obrazložitev
  • 1992 Severjeva nagrada za vlogo Gospoda Martina ( E. Flisar Kaj pa Leonardo?, MGL)
  • 1985 Študentska Prešernova nagrada za vlogo Othella in za vlogo Romea (W. Shakespeare odlomki iz Othella in Romea in Julije, AGRFT Ljubljana)

Prevodi

Viri in literatura

Zunanje povezave

MGL