Minu Kjuder: Razlika med redakcijama

Iz Geslo

(1991-2000)
(Življenjepis)
Vrstica 2: Vrstica 2:
 
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kjuder, Minu]]
 
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Kjuder, Minu]]
 
==Življenjepis==
 
==Življenjepis==
Dramska igralka Minu Kjuder se je rodila 24. aprila 1942 v Trstu. Na [[AGRFT]] v Ljubljani je končala študij dramske igre leta 1964 in se takoj zaposlila v [[SLG Celje]], kjer je bila do leta 1971. Sprva se je predstavljala v vrsti vlog mladih deklet, kasneje pa interpretirala tudi težke vloge sodobnih avtorjev. Na povabilo [[Branko Gombač|Branka Gombača]] je nadaljevala kariero v [[SNG Maribor|Drami SNG Maribor]] vse do upokojitve. Za svoje delo je prejela več nagrad, od Sterijevih do [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovih]] in [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Prešernovih]]. Leta 2009 pa je postala nosilka [[Borštnikov prstan|Borštnikovega prstana]]. Igrala je tudi v filmih, televizijskih in radijskih igrah ter TV nadaljevanki ''Dekameron''.
+
Dramska igralka Minu Kjuder se je rodila 24. aprila 1942 v Trstu. Že dveletna je zaradi vojne ostala brez očeta in je morala k sorodnikom na Kras, kjer je preživela večino otroštva. Osnovno šolo je obiskovala v Dobličah in Sežani, v tem času pa je morala skrbeti tudi za bolno mater, ne le zase. Prav zato skorajda ni imela izbire, čeprav je v sebi že čutila, da želi postati igralka, in se je  vpisala v srednjo ekonomsko šolo v Kopru. Po končani maturi je opravila sprejemni izpit na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo|Akademiji za igralsko umetnost]] in študij zaključila leta 1964 z vlogo '''Perdite''' v Shakespearovi ''Zimski pravljici'' pod mentorskim vodstvom profesorja [[Janez Jerman|Janeza Jermana]].
 +
V času študija se je morala preživljati z raznimi deli, med njimi pa je bilo tudi že njeno osnovno poslanstvo, namreč dramska igra, saj je odigrala nekaj manjših vlog v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]]. Prvi večji uspeh pa je bila kreacija vloge ''Jing Tai'' v Bauerjevi pravljici ''Rdeče in modro v mavrici'', ki jo je odigrala v [[SLG Celje]] v režiji [[Branko Gombač|Branka Gombača]] v tretjem letniku študija.
 +
Gotovo je bil to eden izmed pomembnejših trenutkov v življenju igralke, saj mu je sledil stalni angažma v SLG Celje, takoj po končanem študiju. V gledališču, kjer je kreirala nekaj zelo markantnih vlog, med drugimi '''Veroniko''' v [[Anton Novačan|Novačanovem]] [[Herman Celjski|Hermanu Celjskem]] in v [[Oton Župančič|Župančičevi]] ''[[Veronika Deseniška|Veroniki Desenišk]]i,'' '''Nino''' v [[Ivan Cankar|Cankarjevem]] ''[[Kralj na Betajnovi|Kralju na Betajnovi]]'' ali '''Judy''' v Ustinovi drami ''Komaj do srednjih vej'', je ostala do leta 1971, ko jo je režiser [[Branko Gombač]], ki je medtem postal umetniški vodja [[Drama SNG Maribor|Drame SNG Maribor]] povabil, da se zaposli v Mariboru. Sledila je njegovemu pozivu in se pridružila mariborskemu ansamblu leta 1971 ter ostala njegova članica vse do upokojitve leta 1999.
 +
 
 +
Skupno je odigrala okrog 120 gledaliških vlog, veliko večino v dveh desetletjih angažmaja v mariborski Drami, kjer je bila ena izmed nosilk repertoarja. Kakor večina igralcev repertoarnem gledališču, se je srečevala z različnimi vlogami, različnih avtorjev in žanrov, a prav to ji je bil tudi največji izziv. Prepričana je bila namreč, da je potrebno najti prav za vsako zadano nalogo v sebi izziv in tako ustvariti in oživiti vlogo, ki ji je bila dodeljena. Med vsemi temi vlogami pa je prav gotovo potrebno izpostaviti njeno '''Vido''' v [[Rudi Šeligo|Šeligovi]] drami ''[[Lepa Vida]]'' , za katero je prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikovo nagrado]], [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|Nagrado Prešernovega sklada]] in nagrado občinstva na Sterijinem pozorju v Novem Sadu.  
 +
 
 +
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je odigrala nekaj  opaznih vlog v [[SSG Trst]] in snemala za slovenski radio RAI. Leta 1994 je s štirimi igralskimi kolegi iz Trsta ustanovila gledališko skupino ''Popotni komedijanti'', ki je v naslednjih letih pripravila pet uprizoritev in z njimi gostovala med zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji.
 +
 
 +
V svoji zadnji predstavi pred upokojitvijo v SNG Maribor je ustvarila izvrstno '''Mary Cavan Tyron''' v O'Neillovi drami ''Dolgega dne potovanje v noč''.
 +
Mnogo premlada upokojenka se vsekakor še ni mogla odpovedati odrskim deskam in svojemu poslanstvu, zato jo še kar naprej srečujemo v SNG Maribor, [[SNG Nova Gorica]] na Radiu TSA in v gledališki šoli Studio ART v Trstu.
 +
 
 +
Filmske in TV ponudbe je iz osebnih razlogov vztrajno zavračala. Zaigrala je le v TV nadaljevankah ''Dekameron'' in ''Ščuke pa ni, ščuke pa ne.''
 +
 
 +
Leta 2009 je prejela [[Nagrade Borštnikovega srečanja|Borštnikov prstan]], najvišje slovensko priznanje za igralsko ustvarjalnost.
  
 
==Vloge v gledališču==
 
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 07:01, 2. december 2014

Življenjepis

Dramska igralka Minu Kjuder se je rodila 24. aprila 1942 v Trstu. Že dveletna je zaradi vojne ostala brez očeta in je morala k sorodnikom na Kras, kjer je preživela večino otroštva. Osnovno šolo je obiskovala v Dobličah in Sežani, v tem času pa je morala skrbeti tudi za bolno mater, ne le zase. Prav zato skorajda ni imela izbire, čeprav je v sebi že čutila, da želi postati igralka, in se je vpisala v srednjo ekonomsko šolo v Kopru. Po končani maturi je opravila sprejemni izpit na Akademiji za igralsko umetnost in študij zaključila leta 1964 z vlogo Perdite v Shakespearovi Zimski pravljici pod mentorskim vodstvom profesorja Janeza Jermana. V času študija se je morala preživljati z raznimi deli, med njimi pa je bilo tudi že njeno osnovno poslanstvo, namreč dramska igra, saj je odigrala nekaj manjših vlog v ljubljanski Drami. Prvi večji uspeh pa je bila kreacija vloge Jing Tai v Bauerjevi pravljici Rdeče in modro v mavrici, ki jo je odigrala v SLG Celje v režiji Branka Gombača v tretjem letniku študija. Gotovo je bil to eden izmed pomembnejših trenutkov v življenju igralke, saj mu je sledil stalni angažma v SLG Celje, takoj po končanem študiju. V gledališču, kjer je kreirala nekaj zelo markantnih vlog, med drugimi Veroniko v Novačanovem Hermanu Celjskem in v Župančičevi Veroniki Deseniški, Nino v Cankarjevem Kralju na Betajnovi ali Judy v Ustinovi drami Komaj do srednjih vej, je ostala do leta 1971, ko jo je režiser Branko Gombač, ki je medtem postal umetniški vodja Drame SNG Maribor povabil, da se zaposli v Mariboru. Sledila je njegovemu pozivu in se pridružila mariborskemu ansamblu leta 1971 ter ostala njegova članica vse do upokojitve leta 1999.

Skupno je odigrala okrog 120 gledaliških vlog, veliko večino v dveh desetletjih angažmaja v mariborski Drami, kjer je bila ena izmed nosilk repertoarja. Kakor večina igralcev repertoarnem gledališču, se je srečevala z različnimi vlogami, različnih avtorjev in žanrov, a prav to ji je bil tudi največji izziv. Prepričana je bila namreč, da je potrebno najti prav za vsako zadano nalogo v sebi izziv in tako ustvariti in oživiti vlogo, ki ji je bila dodeljena. Med vsemi temi vlogami pa je prav gotovo potrebno izpostaviti njeno Vido v Šeligovi drami Lepa Vida , za katero je prejela Borštnikovo nagrado, Nagrado Prešernovega sklada in nagrado občinstva na Sterijinem pozorju v Novem Sadu.

V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je odigrala nekaj opaznih vlog v SSG Trst in snemala za slovenski radio RAI. Leta 1994 je s štirimi igralskimi kolegi iz Trsta ustanovila gledališko skupino Popotni komedijanti, ki je v naslednjih letih pripravila pet uprizoritev in z njimi gostovala med zamejskimi Slovenci v Italiji in Avstriji.

V svoji zadnji predstavi pred upokojitvijo v SNG Maribor je ustvarila izvrstno Mary Cavan Tyron v O'Neillovi drami Dolgega dne potovanje v noč. Mnogo premlada upokojenka se vsekakor še ni mogla odpovedati odrskim deskam in svojemu poslanstvu, zato jo še kar naprej srečujemo v SNG Maribor, SNG Nova Gorica na Radiu TSA in v gledališki šoli Studio ART v Trstu.

Filmske in TV ponudbe je iz osebnih razlogov vztrajno zavračala. Zaigrala je le v TV nadaljevankah Dekameron in Ščuke pa ni, ščuke pa ne.

Leta 2009 je prejela Borštnikov prstan, najvišje slovensko priznanje za igralsko ustvarjalnost.

Vloge v gledališču

2001-2010

1991-2000

1981-1990

1971-1980

Vloge na filmu in televiziji

Vloge na radiu

Nagrade

  • 2009 Borštnikov prstan
  • 1979 Borštnikova nagrada za igro za vlogo Lepe Vide (Šeligo Lepa Vida, Drama SNG Maribor)
  • 1979 Nagrada Prešernovega sklada za vlogo Lepe Vide (Šeligo Lepa Vida, Drama SNG Maribor)
  • 1979 Nagrada publike na Sterijinem pozorju v Novem Sadu za vlogo Lepe Vide (Šeligo Lepa Vida, Drama SNG Maribor)

Bibliografija

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.

Zunanje povezave