Nika Juvan Kalan: Razlika med redakcijama

Vrstica 2: Vrstica 2:
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Juvan Kalan, Nika]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Juvan Kalan, Nika]]
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Dramska igralka Nika Juvan Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Leta 1952 je diplomirala na [[AGRFT]] in bila prvo sezono angažirana v [[PG Kranj]]. Že naslednje leto je postala stalna članica ansambla [[MGL]] in ostala tam do upokojitve. Na odru MGL je prvič nastopila leta 1952 kot Juliette v ''Popotniku brez prtljage'' Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v MGL je bila vloga Starke v Zajčevem ''Potohodcu''. Nastopala je tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Za svoje delo v gledališču je bila nagrajena s [[Severjeva nagrada|Severjevo nagrado]] in Župančičevo nagrado. Umrla je decembra leta 2020.
Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na [[AGRFT]] se je leta 1952 najprej zaposlila v [[Prešernovo gledališče Kranj|Prešernovem gledališču v Kranju]], potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestnega gledališča ljubljanskega]] in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1991. Prav tako zvest član MGL-ja je bil tudi njen življenjski sopotnik, igralec [[Milan Kalan]]. Na odru MGL je prvič nastopila kot Juliette v ''Popotniku brez prtljage'' Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. V MGL je nastopala tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi ''Lizistrati'', bila je Agafja Tihonova v Gogoljevi ''Ženitvi'', Jelena Andrejevna v Čehovovem ''Stričku Vanji'', Betka v ''Dobrniku in požigalcih'' Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri ''Za narodov blagor'', Christine v O'Neillovi ''Elektri v črnini'', Olympe Ferraillon v Feydeaujevi ''Bolhi v ušesu'', Sonja v Hadžićevi ''Naročeni komediji'' … Za vlogo Gospe Orbánove v Örkényjevi ''Mačji igri'' je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem ''Pigmalionu'', vrh njenih izjemnih umetniških sposobnosti pa prav gotovo izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem ''Hamletu'', saj je ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v ''Pigmalionu'' in ''Hamletu'' je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila vloga Starke v Zajčevem ''Potohodcu''.
Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah ''De Profundis'' Slavka Gruma (1988) in ''Solzna Marija Sirakuška'' Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih ''Tri zgodbe'' (1955), ''Veselica'' (1960), ''Naš avto'' (1962), ''Nevidni bataljon'' (1967) in ''Pomladni veter'' (1974).
Umrla je decembra leta 2020.


==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==

Redakcija: 10:25, 24. december 2020

Življenjepis

Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na AGRFT se je leta 1952 najprej zaposlila v Prešernovem gledališču v Kranju, potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1991. Prav tako zvest član MGL-ja je bil tudi njen življenjski sopotnik, igralec Milan Kalan. Na odru MGL je prvič nastopila kot Juliette v Popotniku brez prtljage Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. V MGL je nastopala tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi Lizistrati, bila je Agafja Tihonova v Gogoljevi Ženitvi, Jelena Andrejevna v Čehovovem Stričku Vanji, Betka v Dobrniku in požigalcih Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Christine v O'Neillovi Elektri v črnini, Olympe Ferraillon v Feydeaujevi Bolhi v ušesu, Sonja v Hadžićevi Naročeni komediji … Za vlogo Gospe Orbánove v Örkényjevi Mačji igri je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu, vrh njenih izjemnih umetniških sposobnosti pa prav gotovo izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem Hamletu, saj je ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v Pigmalionu in Hamletu je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila vloga Starke v Zajčevem Potohodcu. Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah De Profundis Slavka Gruma (1988) in Solzna Marija Sirakuška Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih Tri zgodbe (1955), Veselica (1960), Naš avto (1962), Nevidni bataljon (1967) in Pomladni veter (1974). Umrla je decembra leta 2020.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

  • 1974 Pomladni veter
  • 1967 Nevidni bataljon
  • 1962 Naš avto
  • 1960 Veselica
  • 1955 Tri zgodbe

Vloge na radiu

Nagrade

  • 1984 Župančičeva nagrada za vlogi v Pigmalionu in Hamletu
  • 1975 Severjeva nagrada za vlogo Gospe Orbanove v Orkenyjevi Mačji igri

Bibliografija

Literatura

Zunanje povezave