Nika Juvan Kalan: Razlika med redakcijama

Vrstica 25: Vrstica 25:
==Vloge na radiu==
==Vloge na radiu==
==Nagrade==
==Nagrade==
*1984 Župančičeva nagrada za vlogi v ''Pigmalionu'' in ''Hamletu''
*1984 Župančičeva nagrada za vlogi Gospa Higginsova v ''Pigmalionu'' in Gertruda v ''Hamletu''
*1975 [[Severjeva nagrada]] za vlogo Gospe Orbanove v Orkenyjevi ''Mačji igri''
*1978 Red dela s srebrnim vencem
*1975 [[Severjeva nagrada]] za vlogo Gospe Orbanove v Orkenyjevi ''Mačji igri'' (MGL)


==Bibliografija==
==Bibliografija==
==Literatura==
==Literatura==
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==

Redakcija: 11:29, 24. december 2020

Življenjepis

Nika Juvan - Kalan se je rodila 2. novembra 1930 v Ljubljani. Po diplomi na AGRFT se je leta 1952 najprej zaposlila v Prešernovem gledališču v Kranju, potem pa se je še istega leta pridružila igralskemu ansamblu Mestnega gledališča ljubljanskega in mu ostala zvesta vse do upokojitve leta 1991. Prav tako zvest član MGL-ja je bil tudi njen življenjski sopotnik, igralec Milan Kalan. Na odru MGL je prvič nastopila kot Juliette v Popotniku brez prtljage Jeana Anouilha v režiji Jožeta Tirana. V MGL je nastopala tako v klasičnih kot v sodobnih dramah in ustvarila več kot 90 vlog. Blestela je v naslovni vlogi v Aristofanovi Lizistrati, bila je Agafja Tihonova v Gogoljevi Ženitvi, Jelena Andrejevna v Čehovovem Stričku Vanji, Betka v Dobrniku in požigalcih Maxa Frischa, Helena v Cankarjevi igri Za narodov blagor, Christine v O'Neillovi Elektri v črnini, Olympe Ferraillon v Feydeaujevi Bolhi v ušesu, Sonja v Hadžićevi Naročeni komediji … Za vlogo Gospe Orbánove v Örkényjevi Mačji igri je leta 1975 prejela Severjevo nagrado. Pomembna je tudi njena vloga Gospe Higginsove v Shawovem Pigmalionu, vrh njenih izjemnih umetniških sposobnosti pa prav gotovo izpričuje vloga kraljice Gertrude v Shakespearovem Hamletu, saj je ta tragični lik podala s presenetljivo novimi in svežimi igralskimi sredstvi. Za vlogi v Pigmalionu in Hamletu je leta 1984 prejela Župančičevo nagrado. Ustvarjala je z mnogimi režiserji, v najlepšem spominu pa so ji ostala sodelovanja z Igorjem Pretnarjem, Miletom Korunom in Dušanom Mlakarjem. Zadnja njena vloga v Mestnem gledališču ljubljanskem je bila vloga Starke v Zajčevem Potohodcu.

Sodelovala je tudi s Koreodramo Ljubljana v uprizoritvah De Profundis Slavka Gruma (1988) in Solzna Marija Sirakuška Damirja Zlatarja Freya (1994). Nastopila je v več televizijskih dramah in zaigrala v filmih Tri zgodbe (1955), Veselica (1960), Naš avto (1962), Nevidni bataljon (1967) in Pomladni veter (1974).

Umrla je decembra leta 2020.

Vloge v gledališču

Vloge na filmu in televiziji

  • 1974 Pomladni veter
  • 1967 Nevidni bataljon
  • 1962 Naš avto
  • 1960 Veselica
  • 1955 Tri zgodbe

Vloge na radiu

Nagrade

  • 1984 Župančičeva nagrada za vlogi Gospa Higginsova v Pigmalionu in Gertruda v Hamletu
  • 1978 Red dela s srebrnim vencem
  • 1975 Severjeva nagrada za vlogo Gospe Orbanove v Orkenyjevi Mačji igri (MGL)

Bibliografija

Literatura

Zunanje povezave