Peter Božič

Življenjepis

(* 30. december 1932, Bled, † 10. julij 2009, Ljubljana) Peter Božič je obiskoval osnovno šolo je v Novem mestu in Mariboru. Med drugo svetovno vojno je bil z družino preseljen v Nemčijo, kjer je nadaljeval šolanje. Kot otrok se je že zgodaj srečal s smrtjo, najprej v svoji družini, nato v drugi svetovni vojni. Leta 1945 je v Nemčiji doživel in preživel strahovito bombardiranje Dresdna, veliko dni je preživel v raznih zakloniščih in bunkerjih v Nemčiji.

Po osvoboditvi je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Mariboru. Leta 1951 je bil obsojen zaradi protidržavnega delovanja. Vrgli so ga z mariborske gimnazije, ker je prijateljeval z avtorji gimnazijskega glasila Iskanja, in mu za pet let prepovedali nadaljnje šolanje. Čeprav so mu kazen leto kasneje črtali, je ostal politično zaznamovan.

V Ljubljani je naprej študiral gozdarstvo, nato slavistiko na Filozofski fakulteti. Študija ni dokončal. Sprva se je preživljal s pisanjem, po odsluženju vojaškega roka je deloval kot knjižničar in učitelj v Krvavi Peči na Dolenjskem. Kasneje je bil samostojni književnik, novinar, urednik. Urejal je revijo Mentor, objavljal je še v Besedi, Reviji 57 in v Perspektivah. Zaposlen je bil tudi na Ministrstvu za kulturo.

Peter Božič je poleg Jožeta Javorška začetnik drame absurda na Slovenskem. Z njegovo dramatiko za Oder 57 v šestdesetih letih prejšnjega stoletja (podobno kot seveda s tisto njegovih kolegov, predvsem Smoleta, Strniše in Zajca, Tauferja, Rožanca), še očitneje pa v naslednjem desetletju (tako kot z dramatiko Jovanovića, Šeliga, Jesiha, Lužana, Rudolfa) je tudi slovensko gledališče dobilo priložnost, da sicer z veliko zamudo uveljavi revolucijo form, ki so jih že zdavnaj osvojili slikarstvo, kiparstvo ali glasba. Delil je usodo mladih povojnih intelektualcev, ki so v petdesetih in šestdesetih letih prenovili slovensko dramatiko in predstavljali prvi val kulturniške opozicije.

Leta 2009 je bil pobudnik imenovanja ceste v Ljubljani po nekdanjem jugoslovanskem diktatorju Titu. Družbenokritičen in dejaven je ostal vse do svoje prezgodnje smrti. Umrl je 10. julija 2009 v Ljubljani, star 77 let.

Dramska besedila

• 1955 Človek v šipi
• 1957 Križišče
• 1957 Zasilni izhod
• 1962 Vojaka Jošta ni
• 1965 Dva brata
• 1968 Jezdec na strehi
• 1972 Tomšičeva smrt
• 1978 Komisar Kriš
• 1981 Turjaška Rozamunda ali Nad nami so znamenja tri
• Španska kraljica
• Šumi
• Igračke z napako
• Jaz sem gospa Marija
• Kako srečen dan ali Liberalna vzgoja detektivovih otrok
• Obisk stare mame
• Avguštinova vrnitev
• Kaznjenci
• Panika
• Mravlje so še na zvezdah
• Prikazni

Dramatizacije

• Agata Schwarzkobler

Posebni članki

• Nastja Janžekovič: Peter Božič "ŠUMI"

Nagrade

• 2002 Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije
• 1988 zlata značka Borštnikovega srečanja
• 1972 nagrada Prešernovega sklada za roman Ubil sem Anito
• 1970 Župančičeva nagrada

Viri

• Peter Božič, Šumi, uredil Tomaž Toporišič, SMG in Študentska založba, Ljubljana, 2009.
• Wikipedija

Zunanje povezave

• Slovensko mladinsko gledališče
• Peter Božič, kronist življenja ljudi z roba družbe - www.rtvslo.si, 10.06.2009
• Zadnji intervju Petra Božiča - www.playboy.si, 09.07.2009
• Simptom Peter Božič - www.sigledal.org, 30.03.2010
• Chubby was here ali Šumi? - www.sigledal.org, 10.06.2010
• Častna ... - www.sigledal.org, 16.05.2010
• ŠUMI, Peter Božič - www.sigledal.org, 30.03.2010