Rumpelkamra: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(Removing all content from page)
Vrstica 1: Vrstica 1:


                      Nebojša Pop-Tasič
R  U  M  P  E  L  K  A  M  R  A  T  O  T  I  T  E  V  E
LIKI
Producent                                                    Jože Revež
Voditelj                                                        Miha Klošar
Rumpelkamratotitevepunce                          Jure Nimanič
Poročevalec                                                g. Trupel
Prvi poslanec                                              Jože Jager
Drugi poslanec                                            Ona
Tretji poslanec                                            On
Srečko Hepan                                            Duhovnik
Sveto Klinc                                                Mrlič
Zbor svetohlincev                                        Zbor angelov
Gen. Ratomirović                                        Samo Morilec
Zbor Modrih šajkač                                    Mičo Maligan
Direktor                                                      Mitja Travnik
Delavci                                                      Hamlet Žnidarič
Franci                                                        Lojze Viola
(Na odru je stara, podolgovata, masivna, zamaščena miza in štirje stoli. Na levi
in desni stari omari. Na levi omari velika, stara slika - portret tovariša Tita.
Na desni - grb Slovenije, narisan na kartonu, kot za nekakšno šolsko proslavo
pred tridesetimi leti. Vmes pa značilna slovenska krama: smuči, staro, razbito
kolo, gojzarji, okvirji za slike itd.
Na oder pride PRODUCENT.  Govori publiki.)
PRODUCENT: Spoštovani gostje, zelo sem vesel, da ste prišli v tolikšnem
številu na našo avdicijo za novinarje in sodelavce RUMPELKAMRA-TOTI TV.
Prepričan sem, da bomo med vami našli kakovostne in pridne sodelavce za
opravljanje tega neznansko pomembnega dela. Neznansko pomembnega!
Vi mogoče veste, mogoče pa ne, da je televizijska informacija važen segment
naše družbe in prostega časa državljanov. Lahko bi rekel, da televizija daje
resničen videz resničnemu življenju.
Pri nas v RTV-ju oz. RUMPELKAMRA-TOTEM TV-ju je vodilno geslo: ni laži, ni
prevare! Vse je res! Odgovornost tistih, ki jih bomo sprejeli kot novinarje
ali sodelavce, je ogromna. Poslušalo jih bo milijon parov ušes, gledalo mi-
lijon parov oči... In vi jim boste morali povedati - VSE! Vse, kar se je zgo-
dilo! In kako se je zgodilo! Kaj se je zgodilo! Kdaj se je zgodilo! Kolikokrat
se je zgodilo! Komu se je zgodilo! In vse to na miren, dostojanstven in vzvišen
način. Kajti informacija mora biti objektivno vzvišena nad dogodkom.
Potrudite se in poskušajte govoriti brez odvečnih besed in gibov. Govor naj
vam lahno teče z jezika. Če hlastate pri njem na vsa usta, kot marsikateri
naših novinarjev, bi mi bilo prav tako ljubo, da bi novice bral prodajalec
zelenjave na tržnici! Tudi ne krilite z rokami preveč po zraku, temveč delajte
čisto nalahko. Morate imeti in ohraniti neko zmernost, lahkotno vzvišenost.
Prilagodite besedo kretnji in kretnjo besedi, kajti vse, kar je pretiranega,
se oddaljuje od namena naše oddaje, da drži tako rekoč življenju zrcalo, da
kaže čednosti njene poteze, pregrehi njeno podobo, svojemu času in družbi
njeno obliko in odtisk.
Zdaj bi vas prosil, da začnemo... Lahko začnemo z vami?
( A l'improviso... PRODUCENT prosi nekoga iz publike, da pride na oder,
si ga ogleda od čevljev do glave, prosi ga, da napravi nekaj korakov po odru.
Končno ga posadi za mizo, mu da tekst in ga prosi, da ga prebere. Pri tem lahko
daje napotke, komentira, se živcira itd. Izproba nekaj gledalcev, vsakemu na
koncu reče, da ga bodo obvestili o rezultatih in podobno. Kot zadnjega povabi
na oder igralca, ki sedi v publiki. Izproba ga tako kot prejšnje "kandidate", se
navduši nad njegovimi kvaliteti in ga posadi za mizo. Tema.)
(Ko se oder ponovno osvetli, iz omar pridejo RUMPLKAMRATOTITEVEPUNCE in zapojejo Rumplkamratotiteve song; VODITELJ sedi za mizo in pripravlja papirje z novicami)
RUMPELKAMRATOTITEVE SONG
Ko si srečen reci:
Rumpelkamratotiteve!
Ko si srečen reci:
Rumpelkamratotiteve!
Ko si srečen in želiš si,
da so srečni vsi ljudje,
ko si srečen reci:
Rumpelkamratotiteve!
(Punce izginejo nazaj v omare)
VODITELJ: Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, dober večer.
Novice začenjamo z dogodkom iz prestolnice. Včeraj se je v našem parlamentu
zgodilo nekaj, čemur bi lahko rekli - elementarna nesreča. V stavbi
parlamenta je počila glavna kanalizacijska cev, tako da se je vsa parlamentarna
umazanija razlila po stavbi. Zakaj se je to zgodilo, strokovnjaki za zdaj le
ugibajo. Nekateri so mnenja, da so inštalacije počile zaradi starosti, drugi
pa mislijo, da je bila - sabotaža. Razmere so še vedno kritične, ker se nivo
fekalij dviguje. Gasilci, vojska in specialne enote policije so evakuirali
poslance in zaposlene, obenem pa so okrog stavbe parlamenta postavili visok
zid z vrečami peska, ki naj bi preprečil, da bi se fekalije razlile po ulicah.
Našemu poročevalcu je seveda uspelo priti v notranjost stavbe. Halo, ali se
slišimo?
(vrata leve omare se odprejo; v omari stoji POROČEVALEC; umazan je, težko diha, v eni roki drži gas-masko, v drugi mikrofon)
POROČEVALEC: Slišimo se... Tukaj je zelo težko... priti do sape... ker so
plini zelo močni, možno je tudi, da so strupeni... Uspelo mi je zbrati nekaj
poslancev... ki so v tej nevarni situaciji vendarle izplavali...
(v omari se pojavi PRVI POSLANEC)
Prosil sem jih, da našim gledalcem povedo kaj je vzrok nesreče, ki je zadela
naš parlament?
PRVI POSLANEC:(umirjeno) Zame je to očitna sabotaža. Kakorkoli, parlamentarni WC uporabljam zelo redko in dvomim, da bodo našli moj prispevek za to nesrečo.
Torej, tu ne more biti moje umazanije, saj svoje iztrebke pobiram v posebno
vrečko in jih nesem v Maribor.
(v omari se pojavi DRUGI POSLANEC)
POROČEVALEC: Hvala prvemu poslancu. Z nami je še en sogovornik...
DRUGI POSLANEC: Čakaj malo... ne morem ti govoriti... v ta mikrofon... s pol-
nimi usti... (obrne se stran od mikrofona in prežvekuje; medtem se v omari po-
javi TRETJI POSLANEC, ki vzame mikrofon iz roke POROČEVALCA)
TRETJI POSLANEC: (jezno) Naša ekipa strokovnjakov že zbira vzorce, ki jih bodo
razdelili po vonjavah in pokazali bomo javnosti, čigav drek diši, čigav pa
smrdi.
DRUGI POSLANEC: (povoha TRETJEGA POSLANCA) Meni tu nekaj hudo smrdi...
TRETJI POSLANEC: Tu se bo našlo dela tudi za arheologe. Tukaj sem našel pri-
merek iztrebka, ki je star najmanj petdeset let. Zdi se mi celo, da je Mačkov... ali pa Kardeljev.
(naprej pride DRUGI POSLANEC, vzame mikrofon TRETJEMU)
DRUGI POSLANEC: Gospodje, gospodje, prosim vas...
(ostali odidejo)
PRVI SONG DRUGEGA POSLANCA
Če nam drek pride do kravate,
prosim - nič skrbi!
Malo kruha, makaronov ali solate
in za okus - ščepec soli.
Pa se napokam,
dušo obložim
in nič ne stokam,
le malo - prdim...
(kar je normalno!)
(vrata omare se zaprejo; pri VODITELJU že sedi SREČKO HEPAN)
VODITELJ: Mogoče je simptomatično dejstvo, da se je poplava dreka v parlamen-
tu zgodila prav v trenutku, ko so poslanci razpravljali o novem davku, ki se
nanaša na - poslanske nesreče. Gre za zakon po katerem bi vsak državljan moral
prispevati za t.i. stabilnost poslanskega telesa. Zato smo v studio povabili
predstavnika poslanske skupine, ki je predlagala novi zakon o novem davku, g.
Srečka Hepana, da nam razloži podrobnosti tega predloga. G. Hepan, povejte nam
kaj je bistvo vašega predloga?
HEPAN: Glejte, glede na to, da so poslanci državnega zbora takorekoč naravni
zaklad slovenskega naroda in države, je vsak tektonski premik v njihovem psi-
hofizičnem sklopu enak manjši ali večji naravni katastrofi. Zato poskušamo
z novim davkom zaščititi državo in državljane...
VODITELJ: So ti premiki pogosti?
HEPAN: V primerjavi z naravnimi nesrečami, kakršne so poplave, potresi, zemelj-
ski plazovi in Podobnik... se opravičujem... in podobno... torej v primerjavi
s katastrofami, ki so sezonske ali periodične, so poslanske nesreče skorajda -
vsakdanje.
VODITELJ: Ali poslanske nesreče puščajo enake posledice?
HEPAN: Poglejte, vsaka poslanska nesreča pušča posledice v parlamentu, ki je
na ta način postal najbolj stresno območje v naši državi. To pomeni, da samo
ena poslanska nesreča lahko ogrozi ne le slovenski narod, temveč tudi državo!
Potemtakem lahko rečemo, da je poslanec - "premikajoča se elementarna nesreča",
nekaj takega kot manjši ali večji ciklon.
VODITELJ: Poslanci se torej očitno zavedajo, da so potencialna nevarnost za
svoje okolje...
HEPAN: Seveda. Vsak poslanec se zaveda, da je potencialna naravna nesreča in je
zaradi tega zelo nesrečen. Zelo, zelo nesrečen... Zato smo se tudi odločili
zavarovati še s posebnim davkom. Še enkrat poudarjam, da pri takšnih nesrečah
najbolj trpi poslanec sam, ker je po naravi zelo subtilen in občutljiv
organizem. Postane nejevoljen, razdražljiv, žalosten... Zavrača dobro hrano in
pijačo, grize ga slaba vest, ker ve da je nesreča... Nikoli pa ne ve, kdaj se bo
zgodilo in v kakšni obliki. Menimo torej, da bomo z novim davkom zavarovali ne
le poslance, temveč tudi navadne državljane, ki bodo tako vlagali denar v lastno
varnost.
VODITELJ: Ali boste s tem denarjem sanirali tudi posledice poplave dreka v
parlamentu?
HEPAN: Jah, ker tega denarja še ni, se mi zdi, da bomo morali to nekako... sami
požreti...
(tema; HEPAN odide)
(ponovno se odprejo vrata leve omare; iz nje zapoje DRUGI POSLANEC)
DRUGI SONG DRUGEGA POSLANCA
Če si v dreku vsak dan,
o, nič skrbi!
Zelena, rožmarin in pehtran,
okus ti naredi!
Pa se napokaš,
dušo obložiš,
nič ne stokaš,
le malo - prdiš!
(omara se zapre)
VODITELJ: Na predlog t.i. Skupine poštenih poslancev naj bi slovenski parlament
po hitrem postopku obravnaval tudi zakon, ki bi zaščitil vse državne in družbeno
pomembne - svetohlince. Skupina poštenih poslancev je sestavljena iz predstavni-
kov različnih in politično nasprotujočih si strank. Njihov predlog bo verjetno
zelo hitro sprejet, ker ga, po dosedanjih ocenah, podpirajo vse politično in
družbeno relevantne strukture v naši državi.
Poglejmo kako je predstavnik skupine, g. Sveto Klinc, razložil predlog Državnemu
zboru...
(odprejo se vrata desne omare; v njej je KLINC za govorniškim pultom)
KLINC: (odločno) Ta zakon je zakon za prihodnost. Po naših dosedanjih anketah se z našim predlogom strinjajo ne le poslanci, temveč tudi Cerkev, župani, državni
uslužbenci, direktorji, ravnatelji itd. Večina se strinja, da je potrebno sveto-
hlinstvo izgrajevati tudi skozi vzgojo mladine, da ga je treba vgraditi v šolski
sistem in osnove pedagogike. Svetohlinstvo je v svetu sestavni del lepih manir
in če pri nas postane del vsakdana - se bomo lažje razumeli ne le med sabo,
temveč tudi s svetom.
Noben svetohlinec ni takšen sam po sebi. Licemerje je vedno v službi ne-
kega višjega cilja, ideje, politike, religije, družine, države... Vsak svetohli-
nec se, torej, odloča na katerem področju bo njegovo licemerje najbolj prišlo do
izraza. Če je nekdo zaveden svetohlinec in če vsi vemo, da se tega zaveda in če
on ve, da mi vemo za njegovo svetohlinstvo, potem je svetohlinsko takšnega člo-
veka obsojati. Nasprotno, treba ga je zaščititi. Na primer, če državni svetohli-
nec krši zakon, s tem dejanjem samo poudarja pomembnost zakona ali njegovo nepopolnost. Če je crkveni licemer, duhovnik, izkoristil kakega fantiča, je s tem
samo poudaril, da je kot človek grešen in minljiv in da je Cerkev večna. Če dru-
žinski svetohlinec, mož ali žena, prevara partnerja, je s tem hotel povedati, da
je družina osnova naše družbe.
Nekateri znanstveniki celo trdijo, da je človek po naravi - svetohlinec. In če
je tako, potem je, kot smo že povedali, najbolj licemerno dejanje, ko svetohli-
nec obsoja svetohlinca - zaradi svetohlinstva.
(vrata desne omare se zaprejo; v istem hipu se odprejo vrata leve omare; iz nje
zapoje ZBOR SVETOHLINCEV)
SVETOHLINSKI KANON
Svetohlinec lepo poje!
Svetohlinec lepo poje !
Koko da, koko da,
ko-ko-daaaaaa!
Svetohlinec ima avto,
svetohlinec ima gnar,
kdor z nami ne svetohlini,
klinc ga gleda, ni nam mar!
Svetohlinec lepo krade,
kdor krade ta tud' ima,
in čeprav nič volje rade,
kdor ima, ta včasih da.
(zaprejo se vrata leve omare)
VODITELJ: Na vrsti so novice iz nama blizke tujine. Zvezna republika Jugoslavija
se je odločila ustanoviti novo vojaško enoto, ki bo imela izrecno mirovne nalo-
ge. Enoto so imenovali - MODRE ŠAJKAČE. Ob ustanovitveni slovesnosti v Domu Jugoslovanske armade v Beogradu, je gen. Ratko Ratomirović, ki je določen za po-
veljnika teh enot, razložil naravo in namen MODRIH ŠAJKAČ.
(odprejo se vrata desne omare; v njej je gen. RATOMIROVIĆ za govorniškim pultom)
GEN. RATOMIROVIĆ: Mirovna usmeritev našega predsednika je logično pripeljala vojaški vrh do odločitve o ustanovitvi mirovnih enot. MODRE ŠAJKAČE so namenjene pospeševanju mirovnega procesa in sicer ne le tam kjer se je vojna že končala, temveč tudi na območjih, kjer se ni še niti začela. Strategija MODRIH ŠAJKAČ bo temeljila na kulturi in lepem obnašanju. Zdaj vam bomo ilustrirali odnos pripadnika MODRIH ŠAJKAČ do civilnega prebivalstva...
(odprejo se vrata leve omare; v njej so trije pripadniki MODRIH ŠAJKAČ v stavu
mirno; eden od njih pride do moškega v prvi vrsti publike)
PRVA MODRA ŠAJKAČA: Dober dan. Oprostite, da motim vašo intimo. Ali mi dovolite, da se seznanim z Vami?
(obrne se in se vrne v omaro)
GEN. RATOMIROVIĆ: Če je oseba ženskega spola, sta obvezna roža...
(drugi pripadnik MODRIH ŠAJKAČ iz omare pride do neke ženske v prvi vrsti s šopkom rož)
GEN. RATOMIROVIĆ: ...in stavek:
DRUGA MODRA ŠAJKAČA: Kuss die Hand.
(poljubi ji roko, se obrne in se vrne v omaro)
GEN. RATOMIROVIĆ: Na ta način se lahko vzpostavi dialog, ki je kot vemo, osnova za mir. Moram povedati, da ima vsako krizno območje svoje posebnosti in naše enote so posebno pozornost usmerile na preučevanje teh posebnosti. Naša prva naloga bo verjetno na Kosovu, kjer bomo uporabili različne tehnike, kot so
hipnoza, psihoanaliza, izobraževalni izleti do albanske meje ali križarjenja
do Italije. Drugo območje, na katero se bodo MODRE ŠAJKAČE za zdaj osredotočile, je Črna Gora. Tam bomo poskusili z recitiranjem Njegoša, črnogorskim orom itd. Na koncu bi vam rad predstavil poseben pozdrav naših enot.
Enota, mirno! Pozdrav za naše slovenske brate in sestre!
Peace, bre!
MODRE ŠAJKAČE: Peace da vam materna!
(obe omari se zapreta)
VODITELJ: Vračamo se k domačim temam. V tovarni avtomatičnih fifercajngli v
Fuju pri Puju delavci stavkajo. Naš sodelavec je posnel potek stavke, takore-
koč brez komentarja. Poglejmo...
(odpre se desna omara in v njej se ponovno pojavi GEN. RATOMIROVIĆ)
GEN. RATOMIROVIĆ: Enota, mirno! Peace, bre!
(iz leve omare, ki ostane zaprta, se sliši odgovor: 'Peace da vam materna!';
vrata desne omare se hitro zaprejo)
VODITELJ: Opravičujemo se zaradi tehničnih motenj. Očitno nismo dobili pravega
posnetka. (gleda nekam gor) Ali je zdaj pripravljen prispevek iz Fuja pri Puju?
(desna omara se odpre; v omari je DIREKTOR za govorniškim pultom)
DIREKTOR: Dragi, ljubi, zlati, žlahtni moji delavci! Končno se je uresničil
tisočletni sen: imamo samostojno državo, imamo svobodo, imamo demokracijo...
Tisoč let smo romali do tega trenutka, zdaj pa ga končno živimo! Samostojnost,
svoboda, demokracija so naše bogastvo, naše Sonce, ki nas obliva! Kaj bi si še
želeli?
(odprejo se vrata leve omare; v njej so DELAVCI)
DELAVCI: Hočemo gnar! Hočemo gnar!
DIREKTOR: Denar? Saj sem vam dal denar lani decembra, pa vam ni koristil! Kje
ga imate, a? Ga nimate? Kaj vam bo torej denar, če ga ne znate hraniti?
DELAVCI: Hočemo gnar! Hočemo gnar!
DIREKTOR: Dobro, dobro... (pogleda čez ramo in se zadere) Franci!
(pride FRANCI) Franci, glej, tukaj imaš tri bankovce po sto tolarjev. Pojdi in
mi prinesi drobiž - po en tolar! Potem pa daj vsakemu ljubemu delavcu po en ko-
vanec. (spet se obrne proti publiki) Tako, dragi, ljubi, zlati moji, dobili bos-
te denar. Kaj bi še radi?
(FRANCI se pojavi v levi omari in razdeli kovance)
DELAVCI: Hočemo kruh!
DIREKTOR: Prosim!?
DELAVCI: Hočemo kruh! Hočemo kruh!
DIREKTOR: Čakajte malo, prej ste rekli denar, zdaj pa še kruh! To je izsilje-
vanje!
DELAVCI: Hočemo kruh! Hočemo kruh!
DIREKTOR: Dobro, dobro... (čez ramo) Franci!
(pride FRANCI) Tukaj imaš še tristo tolarjev. Pojdi v trgovino in kupi tri fran-
coze. Nareži vsakemu kos in pazi, da bo za vse. (proti publiki) No, zdaj dobite
tudi kruh. Kaj bi še radi?
DELAVCI: Hočemo margarino!
(FRANCI se pojavi v levi omari in razdeli kruh)
DIREKTOR: Porkaduš! To je neverjetno! Delam jaz za vas ali vi za mene?
DELAVCI: Margarino! Margarino!
DIREKTOR: V redu, v redu... Naj vam bo še margarina! (čez ramo) Franci!
(pojavi se FRANCI) Franci, tukaj imaš tristo tolarjev. Pojdi po margarino in
namaži vsakemu na kruh. Tanko maži, da bo za vse! (proti publiki) No, dobite
tudi margarino. Bi mogoče še kaj?
DELAVCI: Hočemo posebno!
(FRANCI se pojavi v levi omari in namaže margarino)
DIREKTOR: Pa to ni normalno! To je sviinjarija! S kakšnimi požeruhi delam in
živim! Svinjarije bi zmetali v želodec, potem pa ne bodo mogli delati!
DELAVCI: Hočemo posebno! Hočemo posebno!
DIREKTOR: Dobro, dobro... (čez ramo) Franci! (pride FRANCI)
Tukaj imaš še tristo tolarjev. Pojdi in kupi posebno v kolobarju, nareži in pa-
zi, da bo za vse dovolj! (proti publiki; med njegovim govorom se pojavi FRANCI
v levi omari in razdeli posebno) Tako. Dragi, ljubi, zlati, žlahtni moji
delavci! Končno se je uresničil tisočletni sen: imamo samostojno državo, imamo
svobodo, demokracijo... Tisoč let smo romali do tega trenutka, zdaj ga končno
živimo! Imate vse! Dal sem vam še denar, kruh, margarino, posebno... Kaj bi še
radi? Mogoče mamila? Hm? Naj rečem Franciju, da vam naroči hašiš iz Turčije?
Orgije bi radi, hm?
DELAVCI: Nočemo šita!
DIREKTOR: No, da slišim, kaj pa bi še radi?
DELAVCI: Hočemo Tita! Hočemo Tita!
(vrata desne omare se zaprejo; DELAVCI pridejo ven iz leve omare, nekaj časa
marširajo po odru in  vzklikajo Titu; potem se vsedejo pri VODITELJU)
VODITELJ: Naš naslednji prispevek govori o popolnoma drugačni pobudi. Namreč, na slovensko politično prizorišče je stopila še ena stranka - Stranka za nižji
standard. Ustanovitelji in voditelji nove stranke s sedežem v Mariboru so
Jože Revež (VODITELJ kaže na njega z roko, ta prikima), Miha Klošar (isto) in
Jure Nimanič (isto). Stranka za nižji standard je v zelo kratkem času zbrala
okrog 5.000 članov in več tisoč simpatizerjev samo v Mariboru. Po tem lahko
sklepamo, da bi SZNS, kar je kratica nove stranke, mogla igrati zelo pomembno
vlogo v političnem življenju štajerske prestolnice. Zato smo omenjeno trojico
povabili v naš studio, da nam povejo nekaj več o razlogih za ustanovitev stranke
in njenih načrtih. Gospod Jože Revež...
REVEŽ: Moje ime je Jože Revež in sem predsednik Stranke za nižji standard.
Stranko smo se odločili ustanoviti zato, ker se dejansko hočemo boriti za čim
nižji standard Slovencev. Zadeva je zelo enostavna. Mi smo po svoji filozofski
in politični usmerjenosti - ničlisti. Kaj to pomeni? Če nimaš denarja za avto,
kaj boš naredil? Nič. Hodil boš peš. Če nimaš za klobaso - (vzame posebno s svo-
jega sendviča in jo vrže stran) jo ne ješ! Državljan z visokim standardom se
hitro razvadi. Kupuje, potrebe zadovoljuje in s tem se zadeva samo zakomplicira.
Jaz pa vam rečem: nič ne potrebuješ - nič ne kupuješ! Nikogar ne obremenjuješ!
Simbola naše stranke sta - kruh in voda!
VODITELJ: Gospod Klošar...
KLOŠAR:  Moje ime je Miha Klošar in sem podpredsednik Stranke za nižji standard. Menim, da je prihodnost, ne samo naše države, temveč celotnega človeštva, v nas - revežih. Temu, kar je moj kolega povedal, bi jaz dodal: kdor nima nič - ne more nič izgubiti! Investirajte v to, da nimate nič! Poglejte vse te ljudi,
ki v Sloveniji stavkajo! Eni bi hoteli denar, drugi hišo, tretji avto... Tu ni
ne konca ne kraja! Še hujši so tisti, ki gladovno stavkajo! Jaz pa nočem nič in
čeprav umiram od lakote, ne bom gladovno stavkal!
VODITELJ: Gospod Nimanič...
NIMANIČ: Tako je. Moje ime je Jure Nimanič in sem glavni tajnik naše stranke.
Trdim, da bo Stranka za nižji standard v kratkem prišla v parlament. Za zdaj je
naša baza najmočnejša v Mariboru. Če bi osvojili oblast vsaj v Mariboru, bi mes-
to zacvetelo! Poglejte samo revne države po svetu: nič nimajo, njih pa je vedno
več! Nimajo nikakršnih problemov z nataliteto. Fukajo veselo kot zajci! Torej,
če SZNS pride na oblast, bo Maribor v desetih letih milijonsko mesto! Naš eko-
nomski program je zelo enostaven...
REVEŽ: Če ni denarja za avto -
      hodiš peš!
      Če nimaš za klobaso -
      jo ne ješ!
KLOŠAR: Če nimaš za cigarete
        ali hašiš,
        zadeva je preprosta -
        ne kadiš!
NIMANIČ: Nič ne potrebuješ,
        zdrav si kot dren!
        Nič ne kupuješ -
        ne majonezo niti hren!
VSI:    Nikomur ne težiš,
          srečno živiš
          ob kruhu in vodi,
          v sladki svobodi!
          Zdravje, sreča
          sta v tem,
          da nimaš nič!
          To vam priporočajo:
REVEŽ: Jože Revež...
KLOŠAR: ... Miha Klošar...
NIMANIČ: ... in Jure Nimanič!
(ob glasbeni spremljavi izginejo v levi omari)
VODITELJ: Na koncu lahko povemo še to, da se je ustanovitvena seja Stranke za
nižji standard končala zelo veselo in simbolično: prisotni so se obmetavali s
kruhom in polivali z vodo.
Za našega naslednjega gosta lahko rečem, da ga ni potrebno posebej predstavlja-
ti. Ne vem le, ali ga boste spoznali. Torej, v našo Rumpelkamro vabim sloven-
skega veleposlanika v Rusiji, g. Trupla.
(od zadaj se pojavi natakarski voziček, na katerem je glava g. TRUPLA na
velikem srebrnem pladnju, ki je okrašen z raznimi egzotičnimi sadeži - ananasom,
limonami, oranžami, kivijem itd.; en trup brez glave, potiska voziček proti vo-
diteljevi mizi)
VODITELJ: Pozdravljeni, g. Trupel.
TRUPEL: Dober večer.
VODITELJ: Kot smo izvedeli, ste pred kratkim prišli iz Rusije, kjer ste
prostovoljno pristali na operacijo, v kateri so vam - odrezali glavo.
TRUPEL: Natančno tako. To operacijo je financirala slovenska vlada. Gre za
projekt zmanjševanja administrativnih stroškov državnih organov.
VODITELJ: Oprostite, ampak tega ne razumem prav dobro...
TRUPEL: Jah, zgodba je v bistvu enostavna. V Rusiji so znanstveniki prišli do
zaključka, da je sklepno dejanje evolucije ali, če hočete - stvarjenja, sekanje
glav. Glava, kot simbol moči, aktivnega načina upravljanja, ukazovanja in pro-
svetljevanja, postane ZARES glava šele takrat, ko jo odsekamo. Namreč, ruski
znanstveniki so odkrili, da je telo vedno oviralo glavo v miselnih procesih in
da je nesrečni spoj glave in telesa v bistvu svojeglavost narave. Ta gordijski
vozel je končno presekal meč znanosti. S sekanjem glav bomo presegli vse
tiste psihične in fizične motnje in bolezni, ki jih je povzročala nesrečna kom-
binacija. Na ta način se tudi razrešuje problem umskega in fizičnega dela. Kapi-
talno, bi rekel Marx! Medtem, ko se glava nekega znanstvenika ukvarja z znan-
stvenimi problemi, lahko njegovo telo funkcionira kot fizični delavec; in obrat-
no - ko telo nekega delavca opravlja svoje dolžnosti, lahko njegova glava doma
bere, študira in se izpopolnjuje!
VODITELJ: Kakšna pa je tu pridobitev za vas, kot politika?
TRUPEL: Ogromna! Medtem ko si jaz belim glavo s političnimi vprašanji in te-
kočimi problemi, z interesi naroda in države, moje telo zame opravlja funkcije
tajnice, kurirja, čistilke, vratarja... Lahko celo gre k meni domov in zabava
mojo ženo! Torej, jaz sam sem samozadosten in zato lahko opravljam več funkcij
naenkrat. To pomeni, da v vsako slovensko veleposlaništvo lahko gre en človek z
odrezano glavo. Za manjše ministrstvo, na primer, sta potrebna mogoče - dva!
VODITELJ: Kako pa je s sprejemi, uradnimi srečanji...
TRUPEL: Veste kaj, normalno bi bilo, da me tudi ob takšnih priložnostih prinesejo
na pladnju. Ampak, dokler se ljudje ne navadijo, si bom moral glavo - šraufat.
VODITELJ: Ali mislite, da bo rezanje glav ostala modna muha le med politiki,
ali pa se bo mogoče razširilo tudi med navadne ljudi?
TRUPEL: Srčno upam, da bomo rezali glave tudi navadnim državljanom. Prednosti
so neoporečne. Celo bi si upal predlagati, da vsakemu otroku, ko napolni 18 let,
odrežejo glavo.
VODITELJ: Zakaj?
TRUPEL: Zato, ker se bo lahko razvijal duhovno, telesno, spolno...
VODITELJ: Spolno?!
TRUPEL: Seksualno... Poglejte, ko človeku odrežete glavo, njegova spolnost se
obrne na glavič! Dobesedno. Že tisočletja je sen človeške vrste, da posameznik
lahko sam sebi... da... ljubčka lastnega kmeta do solz. Zaradi tega sna so si
mnogi že zlomili hrbtenico.
VODITELJ: Kaj bo vaš naslednji korak v propagiranju sekanja glav?
TRUPEL: Naslednji korak bo predlog zakona o obglavljivanju vseh državljanov in
predstavitev tega projekta v Evropski skupnosti. Neuradno pa vam lahko povem, da
se za ta namen pripravlja slovesna obglavitev predsednika države.
(zatemnitev; iz omar pridejo RUMPELKAMRATOTITEVEPUNCE in zapojejo Rumplkamratotiteve song)
RUMPELKAMRATOTITEVE SONG
Ko si srečen reci:
Rumpelkamratotiteve!
Ko si srečen reci:
Rumpelkamratotiteve!
Ko si srečen in želiš si,
da so srečni vsi ljudje,
ko si srečen reci:
Rumpelkamratotiteve!
(pri VODITELJU že sedi JOŽE JAGER v lovski opremi, s puško na rami)
VODITELJ: Na ministrstvu za turizem so včeraj predstavili nov program za razvoj
turizma pri nas. Program ima dva dela: prvi je imenovan - 'Slovenija, dežela
alpskega safarija', drugi pa - 'Lovski program - Zlati šus'. Gost v našem studiu
je oblikovalec in avtor celotne zadeve, g. Jože Jager. Pozdravljeni!
JAGER: (prikima)
VODITELJ: G. Jager, na podlagi kakšnih izkušenj ste razvili ta program?
JAGER: Na podlagi afriških izkušenj. Med bivanjem v Afriki sem ugotovil, da je
zanimanje za safari in lov veliko. Pri takem programu gre za kombinacijo narav-
nih lepot, ki jih Slovenija ima ogromno, in spoznavanje živalskih vrst naše
države.
VODITELJ: Posebnost programa je del, ki govori o zaposlovanju nezaposlenih...
JAGER: Tako je. Naše ministrstvo bi v okviru tega programa zaposlovalo predvsem
naše številne brezposelne. Ti bi torej lahko dobili službo kot - redke živali.
Vsak brezposeln državljan bi po svojih nagnjenjih in zmožnostih, lahko konku-
riral za delo, oz. igranje določene živali. Mi smo že ustanovili plačilne razre-
de, ki določajo višino plače za določene živalske vrste. Tako državljan, ki bi
v našem programu igral štorkljo (odprejo se vrata leve omare in pojavi se držav-
ljan, ki igra štorkljo) ali sovo (leva omara se zapre; odpre se desna in pojavi
se državljan, ki igra sovo), ne more dobiti enake plače kot tisti, ki bi igral
gamsa (prikaz državljana-gamsa na levi) ali medveda (prikaz državljana-medveda
na desni). Pripravljamo tudi program za ribiče, tako da bo možno, da državljan
brez službe postane poklicni som, postrv ali celo človeška ribica.
VODITELJ: Predpostavljam, da takšno delo zahteva posebno usposobljenost. Kako boste pripravili ljudi za te službe?
JAGER: Država bo organizirala šole in tečaje za poklicne živali. Vsak, ki bo
delal kot poklicna žival, bo moral imeti državno diplomo. Šola bo zelo zahtevna,
ampak mislim, da imamo dovolj potenciala in talentov.
VODITELJ: G. Jager, hvala vam za pogovor in veliko uspeha vam želim.
JAGER: Hvala vam.
(odide in takoj za tem se sliši strel; PRODUCENT prinese VODITELJU nekakšen
papir)
VODITELJ: Na žalost g. Jager ne bo mogel končati programa, ki ga je oblikoval.
Pravkar smo dobili informacijo, da ga je pri odhodu iz našeg studia ustrelil
45-letni J. M. iz Maribora. Ko so ga policaji vprašali, zakaj je iz čistega miru
ustrelil nedolžnega človeka, je J. M. odgovoril: "Mislil sem, da je - muflon!"
Zdaj pa je čas za - katoliške reklame...
(zatemnitev)
KATOLIŠKA REKLAMA (I del)
(sliši se zvok avtomobilskih motorjev; odprejo se vrata leve omare; v njej se
vidi avtomobilska havba s prižganimi lučmi; na njej je mladi par v ljubezenskem
zanosu;)
ONA: Nehaj...
ON: (nadaljuje s poljubi)
ONA: Prosim te... ne bova menda kar na parkingu...
ON: (nadaljuje)
ONA: O.K. Imaš... kon...dom...?
ON: (prekine s poljubi in začne iskati po žepih) Vem, da sem imel še enega...
(odprejo se vrata desne omare; iz nje stopi ven DUHOVNIK z razpakiranim kon-
domom v eni in škarjami v drugi roki; pride ven, stopi do mladih ljubimcev,
s škarjami odreže vrh kondoma in ga da mladeniču)
DUHOVNIK: (proti publiki, s skromnim nasmehom) Premalo nas je, da bi umirali na cesti!
(zatemnitev)
KATOLIŠKA REKLAMA (II del)
(na odru se pojavi mrlič, očitno še pijan, s prazno steklenico v žepu jopiča;
v desni roki ima bič, s katerim se med refrenom biča po hrbtu)
MEMENTO MORI RAP
vozil sem avto 160 na uro
ko skočila je neka baba
prav na mojo špuro
zadrl sem se skoz okno:
'baba, pazi se!
čče te povozim ne boš rabila krste!'
a baba je bila glupa in gluha
razen tega grda kot smrdljiva pazduha
veselo sem ji rekel:
'stran iz mojega življenja
za tako grdobijo jaz nimam usmiljenja!'
(v levi omari se pojavi ZBOR ANGELOV)
ref.
ko ti mali črni grobar zviti
vrže zadnjo grudo zemlje preko riti
ti boš nehal nehal piti
ti boš nehal piti alkohol!
ko prišel sem domov
me je prestregla ženska snov
in rekla:
'ki te si ti hodil
si s kakšno kurbo bil?
ni mrtva žlobudra
te ne bi v sebe vzela
čče pa si cel le cota preperela'
ker še nisem bruhal
in bilo mi je slabo
sem videl tisoč ust
pa eno samo babo
nežno sem ji rekel:
'stran iz mojega življenja
za tako grdobijo jaz nimam usmiljenja!'
ref. (ZBOR ANGELOV)
otroka ljubim
seveda normalno
vseeno sem ga vrgel
v polno vode bano
nanj sem še vrgel
električni štedilnik
ker... ni mi všeč zamisel
da mu tujec lomi tilnik
nežno sem mu rekel:
'pojdi iz življenja
ono za tebe nima usmiljenja!'
umrl sem tudi sam
a se tega sploh nisem zavedal
vem le da sem se v zrcalo gledal
vame je bolščala nekakšna podoba
gnojna gnusna smrdljiva grdoba
veselo sem mu rekel:
'stran iz mojega življenja
za tako grdobijo jaz nimam usmiljenja!'
ref. (ZBOR ANGELOV)
takrat je prišel
mali črni grobar zviti
in mi vrgel zadnjo grudo zemlje
preko riti
in jaz sem nehal
nehal piti
jaz sem nehal
piti alkohol!
(glasbeni avizo za ŠPORT)
RUMEPLKAMRATOTITEVE ŠPORT
VODITELJ: Prejšnji teden se je v Zagamanu, majhni finski vasici, zbrala elita
ekstremnih športnikov. Čeprav športne panoge ekstremistov še vedno niso uradno
priznane, bodo, po besedah predsednika svetovne organizacije za ekstremne špor-
te g. Johnyja Walkerja, v kratkem predlagane za sprejem na seznam olimpijskih
športov.
Tekmovanje v Zagamanu se je odvijalo v sedmih disciplinah: umetniški samomor,
vaterpolo v alkoholu, skok v višino z iglo, troskok s posilstvom, metafizični
tek, nenaklepni umor brez ovir in gostilniški nogomet. Naša reprezentanca je z
dvema zlatima, eno srebrno in eno bronasto kolajno uvrščena v sam vrh ekstrem-
nih športov. No pojdimo po vrsti...
Doping kontrola je bila v Zagamanu zelo stroga. Namreč, organizatorji so dolo-
ččili, da na igrah ne more sodelovati športni ekstremist, ki pri sebi nima vsaj
pet od 229 uradno prepovedanih mamil.
Naši športniki so v Zagamanu tekmovali v vseh sedmih disciplinah. V panogah, ki
so nam po tradiciji blizu, smo bili zelo uspešni. Pojdimo po vrsti...
Na oder vabim našega tekmovalca v umetniškem samomoru, gospoda Sama Morilca...
(SAMO MORILEC pride; umetni aplavz), ki je osvojil drugo mesto in srebrno kolajno! Dober večer.
SAMO MORILEC: Dober večer.
VODITELJ: Ste zadovoljni s svojim nastopom v Zagamanu ali mislite, da bi lahko
bilo boljše?
SAMO MORILEC: Zelo sem zadovoljen s svojim nastopom. Trudil sem se, da bi bil bogat v izrazu, saj sem izvedel dvojni harikiri z obratom na vislicah in reza-
njem žil, kar je publika sprejela z navdušenjem. Na žalost je na koncu mojega
nastopa počila vrv, tako da sem zaradi tega osvojil le drugo mesto.
VODITELJ: Zmagovalec je bil Madžar Umry Mozky. Kako ste videli njegov nastop?
SAMO MORILEC: Njegov nastop je imel manj umetniških elementov, toda poudarki so bili močnejši. On se je najprej vrgel pod vlak na progi Zagamano-Zajebano, potem pa se je povzpel na deseto nadstropje neke stavbe v tem mestu, Zajebanem, in se vrgel dol...
VODITELJ: Ali ste bili zadovoljni s pogoji za tekmovanje?
SAMO MORILEC: Moram priznati, da so pogoji bili izvrstni. Pa še nekaj: pogreb...
oz. podelitev kolajn... to je bilo veličastno! Upam, da bom doživel naslednje
igre, ki jih bodo organizirali v Ferdamanu, ker si želim, da bi se na mojem pog-
rebu pela slovenska himna.
VODITELJ: Želimo vam veliko uspeha še naprej! Dame in gospodje - Samo Morilec!
(umetni aplavz)
VODITELJ: Prvo mesto in zlato medaljo so osvojili naši vaterpolisti v alkoholu.
Največ zaslug za ta uspeh, poleg izredno ubranih alkopolistov, ima seveda se-
lektor slovenske reprezentance - g. MIČO MALIGAN!
(pride MALIGAN; umetni aplavz)
VODITELJ: G. Maligan, nam lahko na začetku poveste, kako se igra vaterpolo v
alkoholu?
MALIGAN: Najprej bi rad poudaril, da je vaterpolo v alkoholu šport za najboljše,
najmočnejše in najpogumnejše. Obenem pa bi rad povedal, da smo mi svetovnem komiteju za ekstremne športe in predsedniku tega organa g. Johnyju Walkerju osebno predlagali spremembo imena tega športa. Namesto vaterpolo v alkoholu bi se igra morala imenovati - alkopolo! Na ta način bi se dokončno izognili vodi.
Kako pa se igra... Torej, tekma se dogaja v bazenu, v katerem je namesto vode -
pijača. V bazenu plavata 10-članska ekipa in kozarec. Kozarec kroži od alkopo-
lista do alkopolista in na koncu zmaga tisto moštvo, ki v uri in pol spije več
alkohola iz bazena. V njem sta še dva gola, namenjena bolj higienskim namenom:
v njih se - bruha. Bruhanje se tudi šteje. Ekipa, ki več izbruha, dobi minus
točke.
VODITELJ: Kaj se zgodi, če si kdo iz moštva poškoduje jetra?
MALIGAN: Imamo pet rezerv.
VODITELJ: Kako vam je uspelo premagati tako močne reprezentance, kot sta denimo ruska in jugoslovanska?
MALIGAN: Za to tekmovanje smo pripravili posebno strategijo. Priprave so bile
zelo naporne. Dva dni pred svetovnim prvenstvom smo abstinirali in to je povzro-
čilo poškodbe štirim našim članom. Poškodbe so bile predvsem možganske. V zadnjem hipu smo jih uspeli nadomestiti. Ko smo prišli v Zagamano, so bili fantje
v takšni formi, da bi lahko spili vagon kerozina, če bi bilo treba. Pri Jugo-
slovanih in Rusih smo taktizirali. Vedeli smo, da se bodo eni in drugi držali
nacionalnih pijač, torej šljivovice in vodke. Mi smo se v polfinalu odločili
za pivo, v finalu pa za vino.
VODITELJ: Koliko pijače lahko spije eno moštvo v eni tekmi?
MALIGAN: V olimpijski bazen gre nekaj manj kot 2.000 kubikov pijače. V final-
ni tekmi so bili Rusi v vodki do popka, mi pa v vinu do gležnjev. Torej, rezul-
tat je bil popek do gležnja v našo korist. Jugoslovane smo premagali do jajc.
Rezultat je bil jajca do kolen, spet v našo korist. To je bila zelo dramatična
tekma.
VODITELJ: Dame in gospodje, pozdravimo še enkrat heroja slovenskega ekstremnega športa, g. Maligana!
(umetni aplavz, vzkliki, žvižgi)
VODITELJ: Dva naša tekmovalca nista imela sreče v Zagamanu. Marko Iglar, ki se
je pripravljal za disciplino - 'skok v višino z iglo' - se je poškodoval. Med
treningom mu je počila vratna arterija. Nadaljevanje njegove športne karijere je
pod vprašajem. Naš predstavnik v troskoku s posilstvom, Vuk Fehtar, je izpadel
že v prvem krogu predtekmovanja. Namreč, pri prvem naskoku je naletel na lokal-
no karateistko, ki mu je zlomila roko. Zaradi poškodbe se je moral Vuk Fehtar
vrniti v domovino. Zato pa je še eno zlato kolajno Sloveniji prinesel tekmovalec
v metafizičnem teku - Mitja Travnik. Našega šampiona smo prosili za kratko pre-
zentacijo metafizičnega teka.
(odprejo se vrata desne omare; v njej nepremično stoji MITJA TRAVNIK, približno
30 sekund, potem pa dvigne roke v zrak, kot zmagovalec; omara se zapre)
VODITELJ: Na tekmovanju v nenaklepnem umoru brez ovir nas je predstavljal in
osvojil bronasto kolajno - Hamlet Žnidarič!
(umetni aplavz; pride HAMLET ŽNIDARIČ)
VODITELJ: Gospod Žnidarič, kako ste vi doživeli tekmovanje v Zagamanu?
ŽNIDARIČ: Jaaa... tako je bilo... Z enim Zagamancem sva igrala karte. Vse je bi-
lo v redu, čeprav sem izgubljal. Jaz sploh nisem... nervozen človek. Prej bi
rekel, da sem zelo flegmatičen... Začelo se je tako, da je Zagamanec naenkrat re-
kel: KASHA. Jaz sem ga le gledal in mu umirjeno odgovoril: 'KAŠA, KAŠA se reče.' On spet: 'KASHA!' Jaz sem spet mirno odgovoril: 'KAŠA! Pravilno se reče - KAŠA, ti Zagamanec ferdamani! Tako je to trajalo in trajalo... Jaz njemu - KAŠA, on meni - KASHA... Končno se iznerviram, on nož, jaz sekiro! Brez sekire in motorne žage ne grem nikamor, kaj šele v Zagamano! S tisto sekiro ga razpolovim, on pa s podvojenimi močmi spet na mene! Zdaj sta se oba drla: 'KASHA, KASHA...' Oba sem razčetveril in takrat smo se kar hudo stepli. Ker so bili štirje proti meni, sem pograbil motorno žago in vso četverico razšestnajsteril, oni pa -
vseh šesnajst: 'KASHA! KASHA!' To me je dokončno znerviralo! Začel sem kombinirati: žaga - sekira, sekira - žaga, in vseh šestnajst sem razdvestopetinšestde-
seteril! Pustil sem jih, da kričijo, pobral kufre in odšel domov. Saj nisem pri-
šel, da bi ferdamane Zagamance poučeval slovnici. Ko sem prišel domov, sem izvedel, da sem osvojil bronasto kolajno...
VODITELJ: Vaši zgodbi lahko dodamo še to, da je drugo mesto v nenaklepnem umoru brez ovir osvojil Jugoslovan Srboljub Srborit, ki je pobil polno diskoteko lju-
di, ker mu ni ugajala ena pesem. Prvi pa je bil ameriški tekmovalec, ki je z le-
talom napadel finsko vasico za katero je mislil, da je Irak.
Dame in gospodje - Hamlet Žnidarič!
(um. aplavz)
VODITELJ: Preden se poslovimo, vam bomo predstavili še enega ekstremista. To je slovenski reprezentant v gostilniškem nogometu - g. Lojze Viola!
(um. aplavz; pride VIOLA; težko hodi in se drži za muda)
VODITELJ: G. Violo smo prosili, da nam razloži, kako se igra gostilniški nogo-
met?
VIOLA: Se opravičujem... ker zaradi poškodbe... težko govorim... Igra je eno-
stavna: sedimo... v gostilni... pijemo pivo... in se... bincamo... v jajca...
Kdor zbinca... več... nasprotikovih... jajc... je zmagovalec... Nas so... zbin-
cali... Angleži... mater jim... angleško...
VODITELJ: Spoštovane gledalke, spoštovani gledalci, to je bil RUMPELKAMRATOTITEVE! Pozdravimo še enkrat naše heroje (kaže na 'ekstremiste'; umetni aplavz).
Glejte nas še naprej!
(iz omar pridejo Rumpelkamratotiteve punce in zapojejo...)
RUMPELKAMRATOTITEVE SONG
Ko si srečen reci:
rumpelkamratotiteve!
Ko si srečen reci:
rumpelkamratotiteve!
Ko si srečen in želiš si,
da so srečni vsi ljudje,
ko si srečen reci:
rumpelkamratotiteve!
.........................konec.................................................
...............................................................................

Redakcija: 09:31, 13. oktober 2010