Slovenski gledališki inštitut: Razlika med redakcijama

(16 vmesnih redakcij 3 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
<div style="float: right">[[Slika:DSC 0069.JPG|Slovenski gledališki muzej]]</div>
<div style="float: right">[[Slika:SLOGI_SGI_250.jpg|Slovenski gledališki inštitut]]</div>
 
[[Kategorija:Inštituti, muzeji, arhivi|Slovenski gledališki muzej]]
[[Kategorija:Muzeji, arhivi|Slovenski gledališki muzej]]
[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Slovenski gledališki muzej]]
[[Kategorija:Institucije, publikacije, RTV, združenja|Slovenski gledališki muzej]]


==Predstavitev==
==Predstavitev==
[http://www.slogi.si Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)] deluje nedaleč od Mestne hiše v Ljubljani na Mestnem trgu 17 (na tem naslovu je nekaj let bival France Prešeren). Je nacionalni javni zavod, ki se ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.
[http://www.slogi.si Slovenski gledališki inštitut (SLOGI)] deluje nedaleč od Mestne hiše v Ljubljani na Mestnem trgu 17 (na tem naslovu je nekaj let bival France Prešeren). Je nacionalni javni zavod, ki se ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.
<div style="float: right">[[Slika:SLOGI.jpg|250px|Foto: Arhiv Slovenski gledališki inštitut]]</div>


Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti. Pri tem sodeluje s številnimi ustanovami in akterji ter odpira nove poti povezovanju že obstoječega, vključevanju novega, iskanju in spodbujanje sinergij in partnerstev ter postavljanju urejene nadgradnje, ki bo znala in zmogla oblikovati kvaliteten odmev slovenski gledališki ustvarjalnosti. Inštitut je bil ustanovljen 1. marca 2014 in je nasledil Slovenski gledališki muzej (SGM), ki je leta 2012 praznoval svojo [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ob-60-letnici-gledaliskega-muzeja-razstava-o-delu-dusana-moravca 60. obletnico] obstoja. SLOGI še naprej razvija vlogo osrednjega nacionalnega muzeja za področje slovenskega gledališča v okviru zbirk časopisne, video in zvočne dokumentacije, fotografij, gledaliških listov, knjig, kostumov, letakov, pisem, plakatov, rokopisov, scenskih maket, periodike, scenskih in kostumskih osnutkov ter drugega muzejskega gradiva. Raznoliko področje varovanja premične kulturne dediščine, povezane s področjem uprizoritvenih umetnosti, obsega zgodovino drame, opere ali baleta, lutkovnega gledališča, kot tudi različne vidike ustvarjanja, od scenografsko-kostumografskega vidika do zgodovine gledališke arhitekture ali pomena gledaliških osebnosti.  Pomembna plat delovanja je tudi založniška dejavnost. Redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in [http://www.repertoar.sigledal.org/iskanje-po-predstavah ''Slovenski gledališki letopis''], izdaja pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih in monografije o dejavnosti slovenskih gledališč in gledaliških gibanj. V specialni knjižnici, ki nudi referenčni strokovni material s področja slovenske in svetovne zgodovine gledališča in dramatike, je na voljo več kot 21.000 enot gradiva.
Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti. Pri tem sodeluje s številnimi ustanovami in akterji ter odpira nove poti povezovanju že obstoječega, vključevanju novega, iskanju in spodbujanje sinergij in partnerstev ter postavljanju urejene nadgradnje, ki bo znala in zmogla oblikovati kvaliteten odmev slovenski gledališki ustvarjalnosti. Inštitut je bil ustanovljen 1. marca 2014 in je nasledil Slovenski gledališki muzej (SGM), ki je leta 2012 praznoval svojo [http://www.veza.sigledal.org/prispevki/ob-60-letnici-gledaliskega-muzeja-razstava-o-delu-dusana-moravca 60. obletnico] obstoja. SLOGI še naprej razvija vlogo osrednjega nacionalnega muzeja za področje slovenskega gledališča v okviru zbirk časopisne, video in zvočne dokumentacije, fotografij, gledaliških listov, knjig, kostumov, letakov, pisem, plakatov, rokopisov, scenskih maket, periodike, scenskih in kostumskih osnutkov ter drugega muzejskega gradiva. Raznoliko področje varovanja premične kulturne dediščine, povezane s področjem uprizoritvenih umetnosti, obsega zgodovino drame, opere ali baleta, lutkovnega gledališča, kot tudi različne vidike ustvarjanja, od scenografsko-kostumografskega vidika do zgodovine gledališke arhitekture ali pomena gledaliških osebnosti.  Pomembna plat delovanja je tudi založniška dejavnost. Redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in [http://www.repertoar.sigledal.org/iskanje-po-predstavah ''Slovenski gledališki letopis''], izdaja pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih in monografije o dejavnosti slovenskih gledališč in gledaliških gibanj. V specialni knjižnici, ki nudi referenčni strokovni material s področja slovenske in svetovne zgodovine gledališča in dramatike, je na voljo več kot 21.000 enot gradiva.
 
 
SLOGI pripravlja tematske razstave, ki jih posveti posameznim gledališkim umetnikom ali ustvarjalnim obdobjem. V prostorih inštituta potekajo tudi prireditve, povezane z različnimi vidiki slovenskega gledališča, z njegovo teorijo in prakso. V okviru tematskih pogovorov, okroglih miz ali simpozijev gledališki strokovnjaki, teatrologi, zgodovinarji in kritiki obravnavajo segmente slovenske in svetovne gledališke zgodovine. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavo, ki predstavlja pot in vpetost slovenskega gledališča v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Na osrednjem portalu slovenskega gledališča SiGledal pa so na ogled tudi [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/alenka-bartl-kostumografka virtualne razstave], ki so bile v zadnjih letih pripravljene v sodelovanju z različnimi institucijami. Inštitut ima v ponudbi tudi 19 pedagoških programov, namenjenih različnim ciljnim skupinam (otrokom, srednješolcem, odraslim, družinam in ranljivim skupinam).
SLOGI pripravlja tematske razstave, ki jih posveti posameznim gledališkim umetnikom ali ustvarjalnim obdobjem. V prostorih inštituta potekajo tudi prireditve, povezane z različnimi vidiki slovenskega gledališča, z njegovo teorijo in prakso. V okviru tematskih pogovorov, okroglih miz ali simpozijev gledališki strokovnjaki, teatrologi, zgodovinarji in kritiki obravnavajo segmente slovenske in svetovne gledališke zgodovine. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavo, ki predstavlja pot in vpetost slovenskega gledališča v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Na osrednjem portalu slovenskega gledališča SiGledal pa so na ogled tudi [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/alenka-bartl-kostumografka virtualne razstave], ki so bile v zadnjih letih pripravljene v sodelovanju z različnimi institucijami. Inštitut ima v ponudbi tudi 19 pedagoških programov, namenjenih različnim ciljnim skupinam (otrokom, srednješolcem, odraslim, družinam in ranljivim skupinam).




===Zgodovina muzeja===
===Zgodovina inštituta===
 
Slovenski gledališki inštitut je bil [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9951 ustanovljen] 1. marca 2014 in je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, katerega ustanovitev sega v leto 1952.


Slovenski gledališki inštitut je bil [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9951 ustanovljen] 1. marca 2014 in je pravni naslednik Slovenskegai gledališkegai muzeja, katerega ustanovitev sega v leto 1952.


Prvi direktor SGM Janko Traven je zastavil obsežen cilj zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in zasebne zbirke.  
Prvi direktor SGM Janko Traven je zastavil obsežen cilj zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in zasebne zbirke.  


Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec. S sodelavci se je lotil sistematičnega urejanja zbranega gradiva. V Moravčevem obdobju prične izhajati zbirka ''Dokumenti'', periodična publikacija z dokumenti in članki o slovenski gledališki zgodovini. Prav tako je ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967) prvič izšel ''Repertoar slovenskih gledališč'' - ta od leta 1994 izhaja letno, pod imenom ''Slovenski gledališki letopis''.  
Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec. S sodelavci se je lotil sistematičnega urejanja zbranega gradiva. V Moravčevem obdobju prične izhajati zbirka ''Dokumenti'', periodična publikacija z dokumenti in članki o slovenski gledališki zgodovini. Prav tako je ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967) prvič izšel ''Repertoar slovenskih gledališč'' - ta od leta 1994 izhaja letno, pod imenom ''Slovenski gledališki letopis''.  


Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil samostojni (sprva dislocirani) filmski muzejski oddelek, ki je dotlej deloval v okviru Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani. Tako se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej.  
Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil samostojni (sprva dislocirani) filmski muzejski oddelek, ki je dotlej deloval v okviru Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani. Tako se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej.  


Po letu 1990, ko se je združena muzejska enota preselila s Cankarjeve ulice 11 v prostore na Mestnem trgu 17, je tudi filmski oddelek naseljeval prostore muzeja.  
Po letu 1990, ko se je združena muzejska enota preselila s Cankarjeve ulice 11 v prostore na Mestnem trgu 17, je tudi filmski oddelek naseljeval prostore muzeja.  


Naslednja reorganizacija je sledila leta 1996, ob ustanovitvi Slovenske kinoteke kot samostojnega javnega zavoda (pod vodstvom Silvana Furlana), ko se je filmski oddelek muzeja pridružil Kinoteki. Takrat je Vlada Republike Slovenije s posebnim [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20048&stevilka=377 aktom] ustanovila samostojni javni zavod Slovenski gledališki muzej.
Naslednja reorganizacija je sledila leta 1996, ob ustanovitvi Slovenske kinoteke kot samostojnega javnega zavoda (pod vodstvom Silvana Furlana), ko se je filmski oddelek muzeja pridružil Kinoteki. Takrat je Vlada Republike Slovenije s posebnim [http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20048&stevilka=377 aktom] ustanovila samostojni javni zavod Slovenski gledališki muzej.
Vrstica 35: Vrstica 43:


==Povezave==
==Povezave==
*[http://www.gledaliskimuzej.si/index.php?path=o_muzeju Slovenski gledališki muzej]
*[http://www.slogi.si Slovenski gledališki inštitut]
*[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20048&stevilka=377 Akt o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski gledališki muzej]
*[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE9951 Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Slovenski gledališki inštitut]
*[http://www.repertoar.sigledal.org/iskanje-po-predstavah Slovenski gledališki letopis]
*[http://www.repertoar.sigledal.org/iskanje-po-predstavah Slovenski gledališki letopis]
*[http://www.theatre-architecture.eu/si/o-projektu.html Mednarodni projekt TACE]  
*[http://www.theatre-architecture.eu/si/o-projektu.html Mednarodni projekt TACE]  
* [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/alenka-bartl-kostumografka E-razstava ''Alenka Bartl, kostumografka'']
* [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/alenka-bartl-kostumografka E-razstava ''Alenka Bartl, kostumografka'']
* [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/festival-borstnikovo-srecanje-2011 E-razstava ''Festival Borštnikovo srečanje 2011'']
* [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/festival-borstnikovo-srecanje-2012 E-razstava ''Festival Borštnikovo srečanje 2012'']
* [http://www.repertoar.sigledal.org/razstava/festival-borstnikovo-srecanje-2013 E-razstava ''Festival Borštnikovo srečanje 2013'']
* [http://www.borstnikovo.si/sl/aktualno/digitalizacija-razstave-ob-45-letnici-fbs/ E-razstava ''Gledališki utrinki 1966-2010'']
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/direktorica-slogi-mojca-jan-zoran-dostopnost-in-povezovanje-sta-bistvo-nasega-delovanja-intervju Direktorica SLOGI Mojca Jan Zoran: Dostopnost in povezovanje sta bistvo našega delovanja (intervju) - www.sigledal.org, 15.03.2015]
*[http://www.lublana.si/blog/ljubljana/2015/03/18/tako-kot-se-naucis-brat-tako-se-moras-naucit-hodit-v-gledalisce/ Tako kot se naučiš brat, tako se moraš naučit hodit v gledališče - www.lublana.si, 18.03.2015]
*[http://www.veza.sigledal.org/prispevki/z-mesecnikom-slovenskega-gledaliskega-instituta-slovenian-theatre-news-do-sodobne-ponudbe-slovenskih-gledalisc Z mesečnikom Slovenskega gledališkega inštituta - Slovenian Theatre News - do sodobne ponudbe slovenskih gledališč - www.sigledal.org, 10.11.2015]
*[https://ars.rtvslo.si/2019/05/razgledi-in-razmisleki-202/ Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, 5 let SLOGI - www.rtvslo.si, 23.05.2019]

Redakcija: 06:37, 24. maj 2019

Slovenski gledališki inštitut

Predstavitev

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) deluje nedaleč od Mestne hiše v Ljubljani na Mestnem trgu 17 (na tem naslovu je nekaj let bival France Prešeren). Je nacionalni javni zavod, ki se ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem, dokumentiranjem in raziskovanjem, preučevanjem, interpretiranjem, promoviranjem in predstavljanjem slovenske gledališke kulture, gledališke dediščine in gledališke umetnosti v slovenskem in mednarodnem prostoru.


Foto: Arhiv Slovenski gledališki inštitut

Poslanstvo inštituta je razvoj gledališke kulture in promocija gledališke umetnosti. Pri tem sodeluje s številnimi ustanovami in akterji ter odpira nove poti povezovanju že obstoječega, vključevanju novega, iskanju in spodbujanje sinergij in partnerstev ter postavljanju urejene nadgradnje, ki bo znala in zmogla oblikovati kvaliteten odmev slovenski gledališki ustvarjalnosti. Inštitut je bil ustanovljen 1. marca 2014 in je nasledil Slovenski gledališki muzej (SGM), ki je leta 2012 praznoval svojo 60. obletnico obstoja. SLOGI še naprej razvija vlogo osrednjega nacionalnega muzeja za področje slovenskega gledališča v okviru zbirk časopisne, video in zvočne dokumentacije, fotografij, gledaliških listov, knjig, kostumov, letakov, pisem, plakatov, rokopisov, scenskih maket, periodike, scenskih in kostumskih osnutkov ter drugega muzejskega gradiva. Raznoliko področje varovanja premične kulturne dediščine, povezane s področjem uprizoritvenih umetnosti, obsega zgodovino drame, opere ali baleta, lutkovnega gledališča, kot tudi različne vidike ustvarjanja, od scenografsko-kostumografskega vidika do zgodovine gledališke arhitekture ali pomena gledaliških osebnosti. Pomembna plat delovanja je tudi založniška dejavnost. Redno izdaja periodični publikaciji Dokumenti in Slovenski gledališki letopis, izdaja pa tudi monografske študije o slovenskih gledaliških ustvarjalcih in monografije o dejavnosti slovenskih gledališč in gledaliških gibanj. V specialni knjižnici, ki nudi referenčni strokovni material s področja slovenske in svetovne zgodovine gledališča in dramatike, je na voljo več kot 21.000 enot gradiva.


SLOGI pripravlja tematske razstave, ki jih posveti posameznim gledališkim umetnikom ali ustvarjalnim obdobjem. V prostorih inštituta potekajo tudi prireditve, povezane z različnimi vidiki slovenskega gledališča, z njegovo teorijo in prakso. V okviru tematskih pogovorov, okroglih miz ali simpozijev gledališki strokovnjaki, teatrologi, zgodovinarji in kritiki obravnavajo segmente slovenske in svetovne gledališke zgodovine. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno razstavo, ki predstavlja pot in vpetost slovenskega gledališča v evropska kulturna dogajanja in njegovo vlogo pri oblikovanju slovenske nacionalne zavesti. Na osrednjem portalu slovenskega gledališča SiGledal pa so na ogled tudi virtualne razstave, ki so bile v zadnjih letih pripravljene v sodelovanju z različnimi institucijami. Inštitut ima v ponudbi tudi 19 pedagoških programov, namenjenih različnim ciljnim skupinam (otrokom, srednješolcem, odraslim, družinam in ranljivim skupinam).


Zgodovina inštituta

Slovenski gledališki inštitut je bil ustanovljen 1. marca 2014 in je pravni naslednik Slovenskega gledališkega muzeja, katerega ustanovitev sega v leto 1952.


Prvi direktor SGM Janko Traven je zastavil obsežen cilj zbiranja težko pregledne količine gradiva, ki so ga dotlej nesistematizirano hranili arhivi slovenskih gledališč in zasebne zbirke.


Leta 1962 je vodenje muzeja prevzel Dušan Moravec. S sodelavci se je lotil sistematičnega urejanja zbranega gradiva. V Moravčevem obdobju prične izhajati zbirka Dokumenti, periodična publikacija z dokumenti in članki o slovenski gledališki zgodovini. Prav tako je ob stoletnici ustanovitve Dramatičnega društva (1967) prvič izšel Repertoar slovenskih gledališč - ta od leta 1994 izhaja letno, pod imenom Slovenski gledališki letopis.


Leta 1978 se je Slovenskemu gledališkemu muzeju pridružil samostojni (sprva dislocirani) filmski muzejski oddelek, ki je dotlej deloval v okviru Društva slovenskih filmskih delavcev v Ljubljani. Tako se je muzej od leta 1979 imenoval Slovenski gledališki in filmski muzej.


Po letu 1990, ko se je združena muzejska enota preselila s Cankarjeve ulice 11 v prostore na Mestnem trgu 17, je tudi filmski oddelek naseljeval prostore muzeja.


Naslednja reorganizacija je sledila leta 1996, ob ustanovitvi Slovenske kinoteke kot samostojnega javnega zavoda (pod vodstvom Silvana Furlana), ko se je filmski oddelek muzeja pridružil Kinoteki. Takrat je Vlada Republike Slovenije s posebnim aktom ustanovila samostojni javni zavod Slovenski gledališki muzej.

Direktorji

  • Prvi direktor SGM je bil Janko Traven, leta 1962 pa je vodstvo prevzel Dušan Moravec. Sledila sta mu Majda Clemenz (kot v.d.) in Bojan Kavčič. Od leta 1998 do 1. avgusta 2014 je bil direktor Ivo Svetina, nato pa je vodenje SLOGI prevzela mag. Mojca Jan Zoran.

Posebni članki

Povezave