Smiljan Rozman: Razlika med redakcijama

 
(7 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Dramatika|Rozman, Smiljan]]
[[Kategorija:Dramatika|Rozman, Smiljan]]
[[Kategorija:Avtorji|Rozman, Smiljan]]
[[Kategorija:Avtorji|Rozman, Smiljan]]
<div style="float: right">[[Slika:Smiljan_Rozman_na_podelitvi_Prežihove_nagrade_foto_Dragiša_Modrinjak.jpg|Smiljan Rozman na podelitvi Prežihove nagrade / Foto: Dragiša Modrinjak]]</div>
==Življenjepis==
Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman se je rodil v Celju, 28. januarja 1927. Osnovno šolo je končal v Radovljici, gimnazijo pa na Ptuju in v Mariboru. Med drugo svetovno vojno so bili izgnani v Srbijo, nato je moral na prisilno delo v Nemčijo in Francijo. Po vojni se je vrnil v Maribor in se vpisal na učiteljišče, ki ga je zaključil leta 1949.
Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral psihologijo, potem pa kot svobodni književnik objavil več romanov o svetu malega človeka in njegovi razosebljenosti. Objavljal je tudi feljtone, črtice in novele ter zbirko humoresk o groteskni odtujenosti. Plodovit je bil kot pisec del za otroke in mladostnike. Je avtor več radijskih in televizijskih iger in scenarijev za televizijske igre po lastnih literarnih predlogah. Napisal je scenarije za lutkovna filma ''Intermezzo'' in ''Don Pedro'' ter risani film ''Zimska zgodba'' (1962) in kratka igrana filma ''Kavarna'' (1975), ''Basistov ponedeljek'' (1986). Zasnoval je scenarija za baleta ''Lizistrata'' (1975) in ''Žica'' (1976).
Bil je član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN-a. Za roman ''Druščina'' je leta 1965 prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in leta 1968 še Levstikovo nagrado za mladinsko povest ''Reporter Tejč poroča''. Za radijske drame je dobil pet nagrad. Umrl je 15. marca 2007 v Ljubljani.


==Življenjepis==
==Dramska dela==
Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman se je rodil v Celju, 28. januarja 1927. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral psihologijo, potem pa kot svobodni književnik objavil več romanov o svetu malega človeka in njegovi razosebljenosti. Objavljal je tudi feljtone, črtice in novele ter zbirko humoresk o groteskni odtujenosti. Pisal je tudi radijske in TV-drame ter mladinsko prozo. Za svoje delo je leta 1965 prejel [[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada|nagrado Prešernovega sklada]] in leta 1968 še Levstikovo nagrado. Umrl je 15. marca 2007 v Ljubljani.
*1980 ''Vrtačnik''
*1975 ''Strah''
*1964 ''Veter''
*1972 ''Zvonovi''
*1967 ''Blaž prekrščevalec''
 
==Radijske igre==
*1971 ''Kruh, a najprej njiva''
*1972 ''Čudežna popevka''
*1992 ''Šola – šala''
*1976 ''Čarobni pisalni strojček''
*''Ajzenponar''
 
==Nagrade==
*1968 Levstikova nagrada
*1965 nagrada Prešernovega sklada
*1962 Prežihova nagrada za zbirko novel ''Mesto''


==Viri in literatura==
==Viri in literatura==
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
*''Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon.'' Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
 
*Wikipedija


==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/235380 IN MEMORIAM: Smiljan Rozman - www.dnevnik.si]
*[http://www.dnevnik.si/nedeljski/aktualno/235380 IN MEMORIAM: Smiljan Rozman - www.dnevnik.si, 20.3.2007]
*[http://www.locutio.si/avtorji.php?ID=648 Smiljan Rozman - www.locutio.si]

Trenutna redakcija s časom 11:34, 15. marec 2017

Smiljan Rozman na podelitvi Prežihove nagrade / Foto: Dragiša Modrinjak

Življenjepis

Pisatelj in dramatik Smiljan Rozman se je rodil v Celju, 28. januarja 1927. Osnovno šolo je končal v Radovljici, gimnazijo pa na Ptuju in v Mariboru. Med drugo svetovno vojno so bili izgnani v Srbijo, nato je moral na prisilno delo v Nemčijo in Francijo. Po vojni se je vrnil v Maribor in se vpisal na učiteljišče, ki ga je zaključil leta 1949.

Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral psihologijo, potem pa kot svobodni književnik objavil več romanov o svetu malega človeka in njegovi razosebljenosti. Objavljal je tudi feljtone, črtice in novele ter zbirko humoresk o groteskni odtujenosti. Plodovit je bil kot pisec del za otroke in mladostnike. Je avtor več radijskih in televizijskih iger in scenarijev za televizijske igre po lastnih literarnih predlogah. Napisal je scenarije za lutkovna filma Intermezzo in Don Pedro ter risani film Zimska zgodba (1962) in kratka igrana filma Kavarna (1975), Basistov ponedeljek (1986). Zasnoval je scenarija za baleta Lizistrata (1975) in Žica (1976).

Bil je član Društva slovenskih pisateljev in slovenskega PEN-a. Za roman Druščina je leta 1965 prejel nagrado Prešernovega sklada in leta 1968 še Levstikovo nagrado za mladinsko povest Reporter Tejč poroča. Za radijske drame je dobil pet nagrad. Umrl je 15. marca 2007 v Ljubljani.

Dramska dela

  • 1980 Vrtačnik
  • 1975 Strah
  • 1964 Veter
  • 1972 Zvonovi
  • 1967 Blaž prekrščevalec

Radijske igre

  • 1971 Kruh, a najprej njiva
  • 1972 Čudežna popevka
  • 1992 Šola – šala
  • 1976 Čarobni pisalni strojček
  • Ajzenponar

Nagrade

  • 1968 Levstikova nagrada
  • 1965 nagrada Prešernovega sklada
  • 1962 Prežihova nagrada za zbirko novel Mesto

Viri in literatura

  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
  • Wikipedija

Zunanje povezave