Stane Sever: Razlika med redakcijama

Brez povzetka urejanja
 
(11 vmesnih redakcij 2 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Kategorija:Ustvarjalci|Sever, Stane]]
[[Kategorija:Ustvarjalci|Sever, Stane]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Sever, Stane]]
[[Kategorija:Igralci in animatorji|Sever, Stane]]
<div style="float: right">[[Slika:Stane_Sever_SLOGI.jpeg|Stane Sever. Gledališče enega. Foto: Arhiv SLOGI]]</div>
==Življenjepis==
==Življenjepis==
Stane Sever, gledališki in filmski igralec, eden najuglednejših slovenskih umetnikov, se je rodil 21. novembra 1914 na Viču v Ljubljani. Maturiral je leta 1936 v Mariboru, še pred tem pa je že stal na odrskih deskah, saj je igral v viškem sokolskem gledališču in [[Šentjakobsko gledališče|Šentjakobskem gledališču]]. Prvi preboj je dosegel komaj dvajsetleten, leta 1934 z vlogo pisarja Mrve v gledališki predstavi [[Lepa Vida]], ko je nastopil v [[SNG Drama Ljubljana|ljubljanski Drami]]. Kmalu je postal eden vodilnih igralcev tega slovenskega gledališča, ostal pa je vse do leta 1968.
Poleg igralske je vodil tudi akademsko kariero, saj je leta 1950 postal honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, leta 1966 pa je postal izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo ([[AGRFT]]).
V svojem ustvarjalnem obdobju je nanizal več sto različnih gledaliških in filmskih vlog. Umrl je 18. decembra 1970 v Ribnici na Pohorju.
==Vloge v gledališču==
==Vloge v gledališču==
{{#dynamic_content:rep | person | 9099 | roles}}
==Vloge na radiu==
==Vloge na radiu==
==Vloge na filmu in TV==
==Vloge na filmu in TV==
Vrstica 21: Vrstica 29:
==Nagrade==
==Nagrade==


[[Prešernova nagrada]] leta 1949 za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih
[[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada#Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] leta 1949 za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih


[[Prešernova nagrada]] leta 1959 za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji
[[Prešernova nagrada in nagrade Prešernovega sklada#Prešernova nagrada|Prešernova nagrada]] leta 1959 za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji


==Literatura==
==Literatura==
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
*Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993,  Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994
==Zunanje povezave==
==Zunanje povezave==
*[http://www.delo.si/kultura/oder/stoletnica-staneta-severja-od-prvaka-ljubljanske-drame-do-gledalisca-enega.html Stoletnica Staneta Severja: Od prvaka ljubljanske Drame do Gledališča enega - www.delo.si, 21.11.2014]
*[http://4d.rtvslo.si/arhiv/ars-humana/174311078 Poklon Stanetu Severju ob 100-letnici rojstva, oddaja ARS humana - www.rtvslo.si, 22.12.2014]

Trenutna redakcija s časom 11:47, 16. januar 2018

Stane Sever. Gledališče enega. Foto: Arhiv SLOGI

Življenjepis

Stane Sever, gledališki in filmski igralec, eden najuglednejših slovenskih umetnikov, se je rodil 21. novembra 1914 na Viču v Ljubljani. Maturiral je leta 1936 v Mariboru, še pred tem pa je že stal na odrskih deskah, saj je igral v viškem sokolskem gledališču in Šentjakobskem gledališču. Prvi preboj je dosegel komaj dvajsetleten, leta 1934 z vlogo pisarja Mrve v gledališki predstavi Lepa Vida, ko je nastopil v ljubljanski Drami. Kmalu je postal eden vodilnih igralcev tega slovenskega gledališča, ostal pa je vse do leta 1968.

Poleg igralske je vodil tudi akademsko kariero, saj je leta 1950 postal honorarni predavatelj za dramsko igro in umetniško besedo, leta 1966 pa je postal izredni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT).

V svojem ustvarjalnem obdobju je nanizal več sto različnih gledaliških in filmskih vlog. Umrl je 18. decembra 1970 v Ribnici na Pohorju.

Vloge v gledališču

Vloge na radiu

Vloge na filmu in TV

  • 1969 Postrešček Josip; Sedmina, r. Matjaž Klopčič, Viba film Ljubljana
  • 1967 Petrov oče; Grajski biki, r. Jože Pogačnik, Viba film Ljubljana
  • 1967 Pijani; Zgodba, ki je ni, r. Matjaž Klopčič, Viba film LJubljana
  • 1963 Berač; Srečno Kekec, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
  • 1963 Župnik; Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav film Ljubljana
  • 1961 Tone Smrekar; Družinski dnevnik, r. Jože Gale, Viba film Ljubljana
  • 1959 Koval; Tri četrtine sonca, r. Jože Babič, Triglav film Ljubljana
  • 1957 Prof. Slapar; Ne čakaj na maj, r. František Čap, Triglav film Ljubljana
  • 1955 Dr. Koren; Trenutki odločitve, r. František Čap, Triglav film Ljubljana
  • 1955 Andrej Vitužnik; Tri zgodbe, r. Jane Kavčič, Igor Pretnar, France Kosmač, Triglav film Ljubljana
  • 1953 Prof. Slapar – Kozinus; Vesna, r. František Čap. Triglav film Ljubljana
  • 1953 Pavle; Jara gospoda, r. Bojan Stupica, Triglav film Ljubljana
  • 1951 Borut; Trst, r. France Štiglic, Triglav film, Ljubljana
  • 1948 Drejc; Na svoji zemlji, r. France Štiglic, Triglav film Ljubljana

Nagrade

Prešernova nagrada leta 1949 za vlogo Jermana v Cankarjevih Hlapcih

Prešernova nagrada leta 1959 za vlogo Alekseja Gornika v Cankarjevi komediji

Literatura

  • Filmografija slovenskih celovečernih filmov 1931-1993, Izdajatelj: Slovenski gledališki in filmski muzej Ljubljana, urednica Silva Furlan; Ljubljana 1994

Zunanje povezave