Vesna Jurca Tadel

Vesna Jurca Tadel

Življenjepis

Dramaturginja, kritičarka, esejistka, prevajalka. Kot študentka dramaturgije na AGRFT je delala kot dramaturginja ali asistentka dramaturgije v večini slovenskih poklicnih gledališč (SNG Drama, PDG Nova Gorica, SNG Maribor, SLG Celje) z uveljavljenimi (Georgij Paro, Zvone Šedlbauer) in mladimi režiserji (Barbara Hieng).

V sezoni 1985/1986 je bila članica dramaturškega tima SNG Drama Maribor, po diplomi iz dramaturgije na AGFRT leta 1986 pa se je zaposlila kot dramaturginja v MGL, kjer je bila v letih 1991-93 tudi v.d. umetniškega vodje.

Kot v.d. umetniškega vodje v MGL je povabila k sodelovanju nekatere najbolj uveljavljene domače in tuje režiserje (Dušana Jovanovića, Janeza Pipana, Miro Erceg); uvrstila na repertoar vrsto slovenskih novitet (Tugomer Vilija Ravnjaka, Kaj pa Leonardo? Evalda Flisarja, Klinika Tivoli d.o.o Boštjana Tadla et al.); omogočila vrsto vznemirljivih uprizoritev (Goethejeva Stella v režiji Janeza Pipana, Pirandellova Kaj je resnica? v režiji Dušana Jovanovića, Taborijeve Goldbergove variacije itd); dala priložnost vrsti mladih, še neuveljavljenih igralcev (Bojan Emeršič, Nataša Barbara Gračner, Nataša Ralijan); omogočila sodelovanje vrsti svežih zunanjih sodelavcev - ustvarjalcev na področju gledališča (Matjaž Farič, Zoran Predin, Dušan Milavec, Boris Benčič, Milko Lazar, Petar Ugrin); skrbela za visoko kvaliteto in žanrsko uravnoteženost repertoarja. Repertoarja, ki ju je zasnovala za sezoni 1991/2 in 1992/3, sta bila splošno sprejeta kot inovativna in komunikativna.

Leta 1994 je odšla v Cankarjevo založbo, od leta 1995 pa je zaposlena na Ministrstvu za kulturo, večinoma v Sektorju za mednarodno sodelovanje, ki ga je nekajkrat tudi vodila.

Gledališke in literarne kritike je pisala že med študijem, nato pa znova od leta 1999, največ za Sodobnost, pa tudi za Delo in Ampak. Piše prvenstveno o dramskem gledališču.

Leta 2007 je bila predsednica žirije Borštnikovega srečanja, od leta 2007 do 2011 pa članica žirije za nagrado Kresnik.

Ukvarja se tudi s prevajanjem, med drugim v angleščino drame slovenskih avtorjev (Vilija Ravnjaka, Boštjana Tadla in Matjaža Zupančiča).

Dramaturgije

Prevodi

Viri in literatura

Zunanje povezave